Christian Maurel (1968–2024)
… al‘ dneva ne pove nobena pratka

Christian nam je bil svetel zgled pravičnega lovca. Bil je pravi lovski tovariš, priljubljen, pošten, zanesljiv in spoštovan. Bil je človek, v katerem se je skrivalo nežno in ljubeče slovensko srce.
Predsednik KPL Janez Kaiser 

Ko se je kot vihar raznesla po vsej južni Koroški vest, da je nenadoma, v komaj 56. letu starosti, za vedno utihnilo srce Christiana Maurela iz Nonče vasi, se nehote spomniš Prešernove pesmi MEMENTO MORI s sporočilom: »Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratka.« V četrtek, 15. februarja popoldne, je še s prijatelji igral tenis in si nato skupaj z njimi privoščil pijačo. Pri tem ga je nepričakovano zadel srčni infarkt. Kljub hitri zdravniški pomoči v bolnišnicah Wolfsberg in nato v Celovcu ni uspelo rešiti njegovega življenja. V petek, 16. februarja zjutraj, je Christian Maurel za vedno zatisnil svoje dobrotljive oči in se vse prerano podal na svojo zadnjo rajžo v raj večne radosti.

Njegov oče Nantl in krušni oče Filip sta izhajala s Puše na območju Kogelske gore nad Suho. Christian je od vsega začetka doraščal pri krušnem očetu Filipu v Nonči vasi. Lansko leto sta mu umrla oba očeta in niti v sanjah si nismo mogli predstavljati, da jima bo samo nekaj mesecev kasneje sledil v večnost tudi Christian. Sledil v večnost mož, ki je v času svojega zemeljskega življenja povsod rad in hitro pomagal, mož, ki je kot hišni upravitelj Posojilnice Bank v Celovcu ter njenih podružnic skrbno in vestno opravljal svoje delo, poleg tega pa bil tesno povezan s športnim in društvenim življenjem v domači skupnosti.

Še posebej je bila pokojnemu Christianu pri srcu zelena bratovščina. Na pobudo Frica Kumra, pokojnega predsednika Kluba prijateljev lova (KPL) in Lovske družbe Blato, se je aktivno včlanil v KPL. Še tik pred smrtjo je skupaj s Poldejem Prutejem pomagal Juriju Mandlu uresničiti lovsko razstavo v pliberškem kulturnem domu. Dogovorili so se, da jo bodo minuli petek popoldne tudi pospravili – namesto tega pa je prišla vest, da Christian ni več med živimi.

Slovesna poslovitev minulo soboto, 24. februarja, v Nonči vasi, vodil jo je pliberški župnik Ivan Olip ob asistenci sobratov Andreja Lampreta in Mihe Golavčnika, je še enkrat prepričljivo potrdila priljubljenost pokojnega Christiana. Več kot sto lovskih bratov, številni njegovi kolegi in kolegice pri Posojilnici Bank ter prijatelji in dobri znanci so mu izkazali zadnjo čast in zahvalo. Besede slovesa sta poleg predsednika KPL Janeza Kaiserja spregovorila tudi predsednik Lovske družbe Blato Maks Prutej ml. in Erich Oraže v imenu poklicnih kolegic in kolegov. Pevsko je poslovitev obogatil Oktet Suha, s katerim se je pokojni čutil še posebej povezanega in pri katerem poje tudi Christianov bratranec Pepej Krop, glasbeno pa so mu v slovo zaigrali rogisti »Peca«. 

Dragi Christian, lepo si odpočij v kraju vseh krajev, v maju vseh majev. Srečno!

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.