Že pri prvem Dalmatinskem večeru je rad pomagal

»Če v našem kulturnem domu KUMST kaj delajo, to slišim tudi doma. Potem pa takoj pridem pogledat, kaj delajo, in če je kaj treba pomagati, z veseljem pridem in pomagam prijateljem,« pravi član odbora SPD Trta in zanesljiv pomagač. Svoje prve korake v društveno življenje Trte je naredil že kot otrok, ko se je pridružil folklorni skupini pod vodstvom Slavke in Franca Kukovice. »To je bil prvi stik z društvom SPD Trta,« pove in doda, da »sta oba mladino spravljala skupaj, da so spoznali folkloro, rajanje in kulturo.« Kasneje je svoje mesto našel tudi v glasbi: »Imam srečo, da imam glas, da smem peti.« Sprva je pel v cerkvenem zboru, potem pa ga je nagovoril Pavli Stern, naj se pridruži tudi zboru Trte. »Tedaj sem bil star, mislim, 17 ali 18 let. Nekaj let sem pel za oba zbora, potem pa sem vso moč posvetil Trti,« pravi Micheuz, ki se je po ljudski šoli v Žitari vasi in glavni šoli v Dobrli vasi po nasvetu domačih odločil za šolanje v tehnični šoli HTL v Celovcu v smeri strojništva.  Na tem področju je dobil tudi prvo zaposlitev pri firmi Zimmer v Metlovi. Potem je bil kratko prodajalec za orodje, od avgusta leta 2002 pa je zaposlen pri  podjetju Mahle.

Oče treh hčera je povedal, da je cela družina povezana z domačim društvom. »Žena poje pri ženskem zboru in je del odbora. Moja najstarejša hčerka Vic­torija je igrala v igralski skupini društva in pela pri otroškem zboru Trtinos. Sedaj pa vedno spet povezuje naše prireditve. Hčerka Christina je še pri igralski skupini in je sedaj začela tudi peti pri ženskem zboru Trte. Najmlajša Thereza pa poje pri otroškem zboru Trtinos in tudi igra v igralski skupini,« nam je opisal Hanzi Micheuz in dodal, da cela družina tudi pomaga pri tradicionalnem Dalmatinskem večeru, saj tudi njegovi starši še vedno pomagajo. 

Prvi korak za uspešen Dalmatinski večer je ta, da poizvejo, koliko pomagačev je. »Okoli 100 ljudi pomaga. Nekateri režejo, drugi čistijo, preprosto vsi pa so pomembni,« razloži. Tudi on je ves čas na terenu, ko ves teden pred prireditvijo že pridno vse pripravljajo. »Če si tu doma, si pač pet minut prej tam, da odpreš vrata,« z nasmehom pove Micheuz, ki je pomagal že pri prvem Dalmatinskem večeru leta 2001 v farovžu. Tam je bil ta večer vseskozi do tedaj, ko je farovž pogorel. Od leta 2012 pa imajo Dalmatinski večer pred kulturnim domom KUMST v Žitari vasi.

»Dalmatinski večer je ob vsakem vremenu. Če dežuje, imamo plan B – kulturni dom. Tam gre tudi 250 ljudi noter,« pravi in dodaja, da ob lepem vremenu računajo z okoli 500 obiskovalci. Največji logistični zalogaj je hrana. Iz leta v leto je bilo potrebno več, ker je tudi odmev bil vedno večji. »Letos smo pripravili 140 kilogramov kalamarov, potem pa imamo še 40 kilogramov fileja brancina in pleskavice - tudi vegetarijansko pleskavico,« je povedal Micheuz in dodal, da za to prireditev zaprejo cesto. Zapreti jo smejo šele na dan prireditve opoldne, tako imajo le nekaj ur časa, da postavijo vse. Za to je potrebna dobra organizacija,  je razložil Micheuz. Po več letih so tako ali tako že dobro uigrani in »vsak ve, kaj je treba narediti«. Na vprašanje, zakaj naj ljudje pridejo na Dalmatinski večer, pa je nepogrešljivi član društva odgovoril: »To je nekaj posebnega. Ambient z osvetljenimi starimi hišami, nasmejani ljudje, dobra glasba in dobra volja. Je nekaj, česar na Koroškem ne doživiš zlepa.«