»Zbor je zame kot ena velika družina«

»Zadnjo zgoščenko smo z zborom posneli in izdali pred več kot desetimi leti. Zato je bila spet velika želja in čas, da izdamo novo,« pravi ljudskošolski učitelj, ki že tretje leto poučuje v Bekštanju. Ko so posneli zadnjo zgoščenko, je bil šele eno leto del PD Sele. Brez glasbe pa Michael ne bi mogel. »Skoraj ne mine dan, da ne bi poslušal glasbe ali da ne bi pel,« pravi Michael Kelih, ki je odraščal in še živi v Selah, kraju, kjer je kulturno in društveno življenje tesno povezano z vsakdanom ljudi. 

Do svojega delovnega mesta se vsak dan vozi 50 minut v eno smer. »V avtu poslušam glasbo, zraven pa tudi včasih zapojem. Vsak dan pojem z učenkami in učenci v šoli in jih spremljam s klavirjem,« pravi. 

Pri 15 letih, septembra 2013, se je pridružil odraslemu domačemu Pevskemu društvu Sele. Petju pa se je že prej posvetil v mladinskem zboru. »Sodelovanje v zboru mi je zelo pri srcu, saj je zbor zame kot ena velika družina,« pove.

Snemanje je potekalo v prvi polovici leta 2025 in je bilo razdeljeno na tri termine, vsakič po dva večera. »Vedno smo posneli po štiri pesmi,« je povedal Michael Kelih. Na zgoščenki se je tako zbralo v pol leta 24 pesmi: štiri adventne, štiri božične, štiri postne, štiri velikonočne, štiri Marijine in štiri pogrebne pesmi. Zgoščenka ne spada v običajne produkte, saj opeva različne cerkvene čase in je dokument, ki naj bi shranil tudi take pesmi, ki jih lahko pojejo v teh posameznih časih. Zato je tudi zgoščenka dobila ime Zapeto skozi leto. 

Po mnenju Michaela Keliha je snemanje potekalo brez težav. »Vsak, ki je že kdaj snemal zgoščenko, pa tudi ve, da je intenzivno in hkrati tudi malo naporno. Seveda pa pri snemanju ne sme manjkati tudi smeh,« pove. Zgoščenko so javnosti predstavili 21. decembra na adventno- božičnem koncertu v Selah. »Odzivi poslušalcev in poslušalk so bili zelo pozitivni,« pravi Michael Kelih, ki je pri Pevskem društvu Sele namestnik tajnice, v kulturnem društvu KPD Planina Sele pa del odbora. Včasih tudi pomaga drugim društvom, če kjerkoli potrebujejo pomoč. »Že od rane mladosti je nekako samoumevno, da pomagaš pri društvih in s tem prispevaš k skupnosti,« pravi. 

Za poklic ljudskošolskega učitelja se je odločil, ker ga veseli delo z otroki. Delo mu je zelo raznoliko. »Nikoli ni dolgčas, saj se vedno kaj dogaja. Vsak dan je drugačen,« pravi. O drugih poklicih skorajda ni premišljeval. Na vprašanje, kaj ga najbolj veseli pri poklicu, pa je odgovoril: »Najbolj me veselijo pogovori z otroki, saj me zanima njihovo razmišljanje, njihov pogled na svet, s katerim ga vsakodnevno odkrivajo. Veseli pa me tudi videti, kako otroci napredujejo in ko vidim, da nekaj razumejo, da postajajo radovedni, samo­stojni in pogumni.« 

Šola zanj ni samo prostor znanja, ampak tudi prostor vrednot, delovnih navad in samozavesti. »Učitelj ima pri tem lahko odločilno vlogo,« pravi. 

Michael Kelih pa tudi sam že tri leta obiskuje pouk. »Že tretje leto hodim v glasbeno šolo na 'šolanje glasu',« pravi in doda, da so lani imeli vaje še v Selah, letos pa se vozi v Borovlje, kjer ga uči Mihael Strniša, član pevskega zbora Mestnega gledališča Celovec. 

Novo izdano zgoščenko Pevskega društva Sele lahko kupite pri vseh pevcih in pevkah selskega pevskega zbora. Prav tako je na voljo tudi v Mohorjevi knjigarni. Zgoščenko pa lahko tudi naročite po e-pošti:
[email protected] ali po telefonu: +43 664 1023082