»V službo se peljem z vlakom, da lahko na poti berem«

»Že kot otrok sem rada brala, imela sem zgled staršev in starejše sestre. Od nje sem se naučila brati, še preden sem šla v šolo in v prvem razredu nato na glas brala sošolcem, ki še niso znali brati,« pripoveduje  Nataša. Ljudsko šolo je obiskovala v Šentjakobu v Rožu, nato pa šolanje nadaljevala na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Po študiju na Pedagoški Visoki šoli v Celovcu za ljudskošolsko učiteljico je doštudirala še jezikoslovje na Dunaju, nato pa odkrila svojo strast: knjiž­ničarstvo. Opravila je izobrazbo za knjižničarko v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju, sedaj pa je že pet let zaposlena v Univerzitetni knjižnici Celovec.

»Resda knjižničarji radi beremo, ampak predstava, da v službi ves čas samo beremo, ne drži,« se smeje Nataša. Svoje delo opisuje kot raznoliko: »Včasih sem imela predvsem veliko stika z uporabniki, zdaj pa med moje glavne naloge spadajo popis tiskanih knjig, predlogi za nove nakupe in objava  magistrskih nalog študentov Univerze v Celovcu, da so preko spletne knjižnice dostopne vsem,« pravi Nataša. Poleg tega pripravlja vodstva po knjižnici,  rade volje tudi v slovenščini.

Čeprav je Univerzitetna knjižnica v Celovcu v prvi vrsti študijska knjižnica in ima največ znanstvene literature, se v njej najde kotiček za vsakogar. »Nismo le knjižnica za študente in znanstvenike, temveč za vse,« razloži Nataša. Letna članarina znaša 20 evrov, poleg tiskanih medijev pa so na voljo tudi e-knjige, podatkovne baze, članki in magistrske naloge preko spletne strani aau.at/ub.  »Poleg znanstvene literature in tihih študijskih prostorov imamo tudi lounge, kjer so na policah na voljo razne revije in časopisi, pa poljudnoznanstvena dela, politične in kuharske knjige ter vodniki. V tretjem nadstropju imamo kotiček za najmlajše in leposlovje,« Nataša opisuje moderno zasnovano knjiž­nico, ki je odprta 24 ur in ima več kot milijon medijev, od tega pri­bližno 100 000 elek­tronskih knjig; večina je v nemščini in angleščini, vendar Nataša Ottowitz z veseljem zasleduje novosti koroških in slovenskih avtorjev ter predlaga nakup njihovih del. V slovenščini je na voljo okrog 10 000 knjig.

Knjižnica ni le prostor knjig, temveč tudi prizorišče mnogih prireditev. Poleg vodstev po knjižnici, sodelovanja z inštituti in gimnazijami, univerzitetna knjižnica nemalokrat gosti branja, delavnice in razstave. Vsako leto oktobra poteka tudi nacionalni literarni festival »Österreich liest«, ki ga univerza obeležuje z bolšjim trgom. Vsaki dve leti pa poteka tudi svetovni dan znanosti, ki bo 23. in 24. aprila. »V avli univerze bomo imeli bolšji trg, na katerem se bodo prodajale predvsem znanstvene knjige vseh znanosti, ki jih je možno študirati na celovški univerzi pa tudi knjige s področja medicine in umetnosti. Pol kg knjig stane en evro,« pove organizatorka bolšjega trga in soorganizatorka Dolge noči znanosti Nataša.

»Mislim, da se situacija glede knjig in branja izboljšuje, knjižnice imajo vedno višjo izposojo,«  komentira Nataša. Obogatitev današnjega časa vidi v tako imenovanem »BookToku«, pogovorih o knjigah na družbenih omrežjih ter bralnih krožkih ter seveda v digitalni dostopnosti knjig. Res pa je, da velik izziv predstavlja umetna inteligenca, kar Nataša opaža tako pri magistrskih nalogah kot tudi na knjižnem trgu, kjer so se začele pojavljati knjige, napisane s pomočjo umetne inteligence. Da pa so knjige odraz časa, se kaže tudi v temah, ki so trenutno aktualne - Nataša pravi, da je sedaj v porastu feministična literatura in dodaja: »Branje je pomembno za osebni razvoj. Knjige so okno v svet: lahko se potopiš  v drug svet, spoznaš kulture in vidike, s katerimi v vsakdanu nimaš opravka.«