S tamburaši smo kmečki otroci prvič videli morje 

Anja Šlemic je v družbi sester Mirjam in Isolde odraščala na kmetiji v Kapli ob Dravi. Tam je bila domačija njenega očeta, ki je po poroki s soprogo iz kmečke družine iz Podsinje vasi družici in otrokom v Kapli postavil nov dom. »Mama je bila s kmetije, oče je bil s kmetije in tako sta se dala skupaj in naredila veliko kmetijo.«

S Šentjanžem je povezana že od otroških dni, »bolj kot na primer z Borovljami, kjer sem tudi pela pri Komornem zboru«. V Borovljah je obiskovala ljudsko šolo, nato je šla na Slovensko gim­nazijo, izobrazbo za ljudskošolsko učiteljico je zaključila na učiteljišču v Celovcu. Danes stanuje na mamini domačiji v Podsinji vasi. 

Šentjanškim tamburašem, ki jih danes tudi vodi, se je pridružila, ko ji je bilo enajst let. Pred 40 leti so v tamburaški zasedbi potrebovali nekoga, ki bi igral na bugarijo, neke vrste tamburaško kitaro. Za tamburanje jo je navdušil Hanzi Weiss, »ki je vedel, da je tam v Kapli družina, v kateri se slovensko govori in je naklonjena bolj v šentjanško smer, tako da je hodil vedno k nam gledat, če so moje roke že zadosti velike za bugarijo«. Ko so bili Anjini prsti dovolj dolgi, je začela igrati inštrument, skoraj tako velik kot ona sama. Šentjanške tamburaše je tedaj vodila Ivana Weiss, vaje so imeli pri Weissovih, kot mentor pa jim je ob strani stal Hanzi Gabriel, p. d. Unčarjev. »S Hanzijem, ki je bil iz Šentjanža, smo imeli doma občasne vaje, poleti pa intenzivne vaje na morju. Tako je šentjanjška mladina prvič videla morje. Sicer ne bi prišli tja, doma smo imeli kmetijo, tako da starši niso imeli časa iti z nami na morje.« Za Ivano Weiss je Šentjanške tamburaše vodila Vera Kunčič, preden je vodstvo prevzela Anja Šlemic. Trenutno imajo Šentjanški tamburaši sedem članic in članov, Anja pa je bugarijo že pred desetletji zamenjala za prvi brač. Šentjanški tamburaši so v preteklosti tudi redno nastopali na tamburaških festivalih v Vojvodini, v Banjaluki, pa tudi v Makedoniji.     

Vrhunec leta za koroške tamburaše je od leta 2002, ko je Hanzi Wieser organiziral prvi tamburaški festival v Šentjanžu, prav ta festival na dvorišču k&k centra. Poleg vseh štirih tamburaških zasedb, ki trenutno delujejo na Koroškem, bo kot zvezda večera na letošnjem tamburaškem festivalu 5. julija nastopil glasbeni ansambel Danica Austria iz Salzburga. Njegovi člani izvajajo pesmi jugovzhodne Evrope, predvsem staromestne romance, mediteranske serenade in bosansko sevdalinko. Tamburaški festival v Šenjanžu je v Avstriji in bivših jugoslovanskih republikah dobro znan, tako da ansambli praviloma sami kontaktirajo organizatorje, to sta SPD Šentjanž in Slovenska prosvetna zveza. V preteklosti so bili del programa tudi nastopi folklornih skupin, ki pa jih je danes vedno teže dobiti, pravi Anja.    

Anji Šlemic veliko pomeni tudi njeno delo ljudskošolske učiteljice v Ločah, kjer poučuje že 20 let. » Ne morem si predstavljati, da bi kaj drugega delala, ker nimam lastnih otrok, ampak vidim vsakega otroka v šoli kot svojega. Nekdanji učenci me tudi radi obiščejo, tako sta recimo k meni prišla nekdanja šolarja, ki sta se slučajno srečala pri naboru za vojake.« Kot pravi, je v Ločah stalno veliko prijav k dvojezičnemu pouku, a je zato zelo malo otrok, ki bi od doma znali slovensko, »zdaj imamo na celi šoli eno samo tako učenko«.