Na prvem mestu je družina, nato narodnost in kultura

Kot drugi sin Heme in Janeza Hudla je Branko skupaj s pet let starejšim bratom Dominikom odraščal v Mali vasi. Oče, ki je leta 2017 umrl, je bil dolgoletni poslovodja nekdanje Zadruge-Posojilnice v Globasnici, mama pa je bila gospodinja. Po zaključku ljudske šole v Globasnici in petlet­nem obdobju na Slovenski gimnaziji je začel izobraževanje za orodjarja pri podjetju Mahle. Tam je – razen premora leta 2018, ki ga opisuje kot eno najboljših obdobij v svojem življenju, ker je imel več časa za družino – prevzel številne vloge, od delavca do vodje oddelka. Trenutno dela kot inženir za orodjarstvo (tooling engineer) s poudarkom na obdelavi plastičnih mas.

Za trikratnega očeta Branka Hudla je povsem jasno: »Na prvem mestu je zame družina, šele nato prideta narodnost in kultura.« Svojo ženo Michaelo (48, roj. Zankl) pozna že iz otroštva, saj je njena družina živela na drugi strani Male vasi, sam pa je bil prijatelj njenega brata. Ljubezen med njima se je razvila nekoliko kasneje, v folklorni skupini, kjer sta oba sodelovala. Leta 1999 sta se preselila v stanovanje v Podjuni, vendar sta se leta 2001, ob rojstvu prvega otroka Julije (24), odločila preseliti v hišo tete tasta Franca Zankla v Globasnico. Hišo so med letoma 2004 in 2006 po lastni pobudi prenovili in od takrat jo družina lahko ponosno imenuje svoj dom. Leta 2004 sta se Branko in Michaela tudi poročila, v naslednjih letih pa sta se razveselila še hčerke Mirjam (20) in sina Davida (9).

Hudl v pogovoru pove, da je že od otroštva dejaven v kulturnem življenju. Petleten se je pridružil otroškemu zboru v Globasnici, pri devetih letih folklorni skupini, kasneje pa tudi gledališki skupini. Verjame namreč, da kultura nosi »moč, da naša materinščina in narodnost živita dalje«. Leta 1996 je prevzel vodstvo folklorne skupine in prvič postal član odbora Slovenskega kulturnega društva Globasnica, ki mu ostaja zvest vse do danes in v katerem je bil minuli petek, 13. marca 2026, ponovno izvoljen za podpredsednika društva. Po 30 letih delovanja, med letoma 2001 in 2004 je bil tudi predsednik, se Hudl veseli, da se je letos odboru pridružila tudi mlajša generacija. Prepričan je, da je treba poleg stalnic, kot sta globaški kulturni dnevi in Miklavževanje, spodbujati tudi projektno delo, s katerim bi še bolj pritegnili mladino. Pri tem poudarja, da je treba mladim prepustiti razvijanje lastnih idej, starejši pa naj jih pri tem le podpirajo in ne usmerjajo. Poleg društva je Hudl dejaven tudi v pevski skupini Kvintet Donet, ki se je lani uvrstila v finale pevskega tekmovanja ORF in leta 2024 izdala svojo tretjo zgoščenko, poje pa tudi v Mešanem pevskem zboru Peca. »Petje me spremlja že vse življenje in mi omogoča sprostitev od vsakdana ter me enostavno osrečuje,« pove Hudl.

Ko pogleda na svoje življenje, omenja predvsem hvaležnost za zdravje, družino in pripadnost skupnosti, hkrati pa se zaveda, kako hitro mineva čas. »Seveda pa je res tudi to, da čas hitro mine, če si aktiven.« Kljub bolečinam, ki jih prinaša življenje – zlasti ob izgubi očeta in tasta – ostaja optimističen: »Žalost in bolečina sta del življenja, a prav zaradi njiju znamo ceniti vsakdanje veselje.« Na kulturnem področju posebej ceni Kvintet Donet in se z veseljem spominja projekta Kantata k Bogu pred oltar iz leta 2014, ki je bil namenjen zahvali glasbeniku Janezu Petjaku. »Mislim, da je to eden mojih večjih projektov, ki je izjemno dobro uspel.« V prihodnosti si želi več potovati – navdih mu je bilo lansko družinsko potovanje v Ameriko – in v pokoju na svojem vinogradu za hišo postaviti majhno brunarico.