Lovec in kmet, ki mu je zelo pri srcu tudi slovenščina 

Blaž Kordesch (75) iz Nonče vasi in rojen na Ruhovi domačiji v Podjuni, je bil poštar širom cele koroške dežele in v Celovcu, hkrati pa je bil 30 let v občinski politiki ter med pionirji Kulturnega doma Pliberk in športni vodja SAK. Poznan je tudi kot navdušen lovec, danes pa ga lov ne zanima več.
Blaž Kordesch

Ob njegovi 75-letnici smo Blaža Kordescha radi povabili na pogovor, zavedajoč se, da je Blaž več kot samo navdušen lovec – lovec, ki je kot prvi dosegel, da je lahko pri Koroški lov­ski zvezi napravil izpit izključno v slovenščini. »Za to sem se boril cela štiri leta,« pripoveduje sin Ivanke, roj. Hutter, in Blaža Kordeža iz Podjune. »Uspel sem, ker s pomočjo odvetnika Matevža Grilca nisem popustil. Moj tolmač je bil Pavel Apovnik, zelo natančen, pravi uradnik. Prav tako sem pri okrajnem glavarstvu Velikovec dosegel, da so moj rojstni kraj Podjuna zapisali tudi v slovenščini.« 

Danes opazuje dolgoletni član zelene bratovščine lovstvo s kritičnimi očmi. »Bil sem 35 let navdušen lovec. Sedaj nimam več interesa. Nova zakonodaja se ne osredotoča več na gojitev živali. Samo še postreliti! Postavljajo nočne kamere, da lahko sedijo v dnevni sobi in gledajo, kdaj lahko streljajo z dušilcem.« Hkrati je Blaž Kordesch zelo zadovoljen z Janezom Kaiserjem, naslednikom Frica Kumra na čelu Kluba prijateljev lova (KPL). »Z njim je uspelo, da lahko člani KPL naredijo dodatni lovski izpit v Sloveniji in postanejo tako enakopravni člani z lovci v Sloveniji, če tam pristopijo k lovski družini.

Bil sem 35 let navdušen lovec. Sedaj nimam več interesa. Nova zakonodaja se ne osredotoča več na gojitev živali. Samo še postreliti! Postavljajo kamere, da lahko sedijo v dnevni sobi in gledajo, kdaj lahko streljajo z dušilcem. Blaž Kordesch

Sploh je Blaž Kordesch, ki je na Ruhovi kmetiji v Podjuni doraščal z bratoma Florejem in Hubertom, z naravo zelo povezan. In s pristnimi domačimi dobrotami! Čeprav je z ženo Rozalijo Buchwald, Serajnikovo Rozko, in s sinovoma Davorjem in Markom v Nonči vasi živel v lastnem domu, je pet bil tudi najem­nik Ruhove kmetije in kot poslovodja direktne prodaje vodil z bratom Hubertom proizvodnjo kmečkih dobrot.

Skupne poti s Kumrom

Zelo povezan je bil Blaž Kordesch tudi s pokojnim Fricem Kumrom-Črčejem (1937–2018), in to ne samo kot lovec. 

Z legendarnim občinskim politikom z Blata je zastopal EL Pliberk celih 24 let v občinskem svetu, potem ko je bil prej šest let zastopnik EL v Globasnici. Prav tako sta bila skupaj z Jurijem Mandlom in Milanom Pikom med vodilnimi pionirji pliberškega kulturnega doma. V občinski politiki je Kordesch Frica Kumra zastopal tudi v mestnem svetu. Sploh je bil Blaž Kordesch kot občinski svetnik ter še posebej kot član finančnega in kontrolnega odbora občinski politik, ki so ga jemale resno tudi ostale frakcije. Ali, kot je povedal Kordesch sam: »Župan Raimund Grilc je vedno rekel: seja še ni zaključena, Kordesch še ni imel zaključne besede.«

Kurator Muzeja WB

Še posebej je bil 30 let odločen in na koncu uspešen predstavnik Enotne liste v kuratoriju Muzeja Wernerja Berga. Dosegel je, da muzej upošteva dvojezičnost. »Najprej sem imel največje bitke, danes pa so poleg dvojezičnega imena Bleiburg/Pliberk tudi vabila in programi muzeja dvojezični,« poudarja Kordesch. »Podobno smo se kot frakcija morali boriti tudi za otroški vrtec. Sprva so hoteli z vso silo ustanoviti dvojezično skupino na Humcu in ne v Pliberku.« Tudi skupino Palčki so ustanovili na pobudo EL. »S Fricem Kumrom sva nagovorila nekdanjega živinozdravnika Marka Dumpelnika, (†), da nam je omogočil Palčke v svoji hiši.« 

Z bolečino v srcu pa se Blaž Kordesch spominja časa, ko je bil tudi športni vodja Slovenskega atletskega kluba. »Uspel nam je podvig v Koroško ligo z domačimi igralci, brez lastnega igrišča in s skromnimi finančnimi sredstvi. Samo iz male globaške občine je v teh letih prišlo 15 igralcev, danes pa ni niti enega iz celega okraja Velikovec.« Na koncu pogovora pa je še izrazil željo, da bi se »vse politične in kulturne organizacije združile, pisarne pa bi namestili v kulturnih domovih.«

Iz rubrike Oseba tedna preberite tudi