Kirurg Jurij Gorjanc: Pacientom je treba dajati strokovnost in empatijo

Zdravnika Jurija Gorjanca prištevajo  med najbolj priznane kirurge na svetu. Dela na kliniki Celovec.
Jurij Gorjanc (levo) kot zdravnik gorski reševalec skupaj z bratom Bojanom

Jurij Gorjanc je bil rojen v Slovenj Gradcu in ob zgledu staršev, oče je bil splošni kirurg in gorski reševalec, mama pa  zobozdravnica, ter ob želji, da bi konkretno pomagal ljudem, je spoznal, da je njegovo poslanstvo postati zdravnik. Danes je višji zdravnik specialist (Oberarzt) na oddelku za abdominalno kirurgijo na kliniki Celovec, poleg tega pa je vodilni zdravnik na avstrijskem Koroškem na področju kirurgije trebušne stene (trebušne kile), docent na Univerzi v Ljubljani, gorski zdravnik ter nosilni člen kirurških odprav v države tretjega sveta. 

Na katere dosežke ste najbolj ponosni? 

Biti zdravnik zame pomeni postaviti paciente na prvo mesto. Zato mi je primarno klinično delo. Ponosen sem tudi na 600 helikopterskih reševalnih akcij v Avstriji in Sloveniji, kjer sem prisostvoval kot urgentni zdravnik, ter na odprave v visokogorje kot na primer na zdravniško spremljanje slovenskega smučarja Davorina Karničarja pri prvem smučanju z Everesta leta 2000 in na osvojitev osemtisočaka Broad Peak. Akademska pot mi tudi veliko pomeni, ker na ta način raziskujemo in izboljšujemo metode zdravljenja. Sem docent na Univerzi v Ljubljani in član angleške družbe Royal College of Surgeons, v naslednjem letu bom zaključil delovni tečaj na Harvardu Masters of Business Administrations za vodenje kirurških skupin.

Jurij Gorjanc (levo) kot zdravnik gorski reševalec skupaj z bratom Bojanom

Za kaj ste najbolj hvaležni?

Za zgled staršev in da preko poklica lahko živim vero. Takšno življenje mi daje moč in zagon. Gotovo je prijetna tudi hvaležnost pacientov, še lepše pa je, ko pacienti to hvaležnost dojemajo kot gonilno silo, da še sami po svojih močeh širijo dobro med ljudmi. Veliko mi pomeni tudi, da sem osemkrat boter in da smem mlade ljudi spremljati v veri.

Kaj mora zdravnik dajati pacientom?

V prvi vrsti strokovnost. Seveda pa je pomemben tudi empatičen pristop, da se vživiš v njihove težave in vidiš, kaj pacient potrebuje.

Kaj so vaši trenutni projekti in želje za prihodnost?

Za menoj je 15 odprav v dežele tretjega sveta in v teku so priprave na odpravo 2025 v Kamerun. Kmalu bo izšel tudi dokumentarni film »Operacije upanja« o naših humanitarnih odpravah v Tanzanijo. Vsaj trikrat na leto se udeležujem različnih kirurških kongresov. V prihodnjih letih nameravam dokončati profesuro na Univerzi v Ljubljani. Ter da bi bil še naprej dober človek in kristjan, kar ni vedno lahko, ampak je zelo lepo.

Katero sporočilo vam je poklic tekom let zapisal v srce?

Delajmo dobro tukaj in zdaj, v domačem okolju, na delovnem mestu. Aktivno vstopimo v medsebojne odnose, prisluhnimo drug drugemu ter si podarimo pristnost in veselje.

Iz rubrike Oseba tedna preberite tudi