Bistrica v Rožu Več ko 700 pripadnikov policije, vojske, gasilcev in reševalnih enot iz Avstrije, Slovenije in Italije je preiskusilo pripravljenost v primeru letalske nesreče v gorah.

Že navsezgodaj so minulo soboto nad Rožem bobneli helikopterji, zavijale so sirene reševalnih vozil. Nad Kočno, mejno goro med Slovenijo in Avstrijo, je strmoglavilo letalo na poti iz Münchna v Zagreb s 70 potniki in člani posadke, na koroški strani je izbruhnil požar na gorskem pobočju in povrhu je bilo treba iskati še radioaktivni predmet, ki je bil na krovu letala. Začela se je največja reševalna akcija v Karavankah. Zaradi kraja nesreče na meji med dvema država in njene obsežnosti so morale reševati enote iz kar treh držav, iz Avstrije, Slovenije in Italije.

Takšne so bile predpostavke vaje Letalska nesreča Karavanke 2019, pri kateri so sodelovali policija, vojska, gasilci, vodniki reševalnih psov, gorski reševalci, Rdeči križ, nujna medicinska pomoč, sodna medicina, forenziki in civilna zaščita z obeh strani državne meje, vsaga skupaj več ko 700 ljudi. Namen vaje je bila krepitev sodelovanja slovenskih, avstrijskih in italijanskih organov in enot pri reševanju in zagotavljanju varnosti v primeru letalske nesreče in tudi drugih katastrof. Prvič so v ta namen v Avstriji uporabili italijansko letalo za gašenje iz zraka Canadair, ki je uspešno opravilo preizkus zajetja vode iz Belega jezera med letom. V prihodnje bodo Italijani lahko v primeru požarov na svojem ozemlju črpali vodo v Belem jezeru (zaradi nevarnosti naplavin je na primer ne morejo v zajezitvenih jezerih Drave ali drugih rek, v morju pa lahko načrpajo le 50 odstotkov kapacitet), prav tako bodo lahko prihiteli na pomoč tudi na Koroško.

    Koridor s 1200 preleti na dan

    Realističnost vaje potrjuje dejstvo, da sta Koroška in Slovenija sredi pomembnega mednarodnega letalskega koridorja s 1200 preleti na dan. Po vojni so predstavniki iz vseh treh držav potrdili uspeh vaje, koroški deželni svetnik Daniel Fellner, pristojen za zaščito pred nesrečami, je povzel, da je tako mogoče čezmejno sodelovanje »dodatno profesionalizirati in izboljšati.«

    Tudi potrebe po izboljšanju predpisov

    Član Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije Stanislav Lotrič je ocenil, da je vaja pokazala »zelo dobro sodelovanje vseh treh sosednjih držav. Med seboj imamo medržavne sporazume o sodelovanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zelo dobro sodelujemo tudi v okviru mehanizma civilne zaščite EU. Lahko rečemo, da so naši pripadniki dobro pripravljeni, da pa so stvari, ki se dajo izboljšati.« Med drugim je omenil omejitve zaradi predpisov glede meje in medsebojno komunikacijo zaradi različnih jezikov. Analiza vaje je pokazala tudi potrebe po izboljšanju predpisov za meddržavno sodelovanje pri identifikaciji žrtev in pri sodelovanju letalskih sil. Pooblaščenec dežele Koroške za varstvo pred katastrofami in vodja meddržavne vaje Markus Hudobnik je pri tem opozoril predvsem na vzpostavitev trikilometrskega pasu pri preletu državne meje.