Stari Grad Katharina Truppe, doma pri Starem Gradu, točneje na domačiji pri Cvanc-karju, je doraščala na kmetiji s krasnim razgledom na Baško jezero, skupaj z mlajšo sestro in mlajšim bratom. Z otroštvom povezujeta sestri krasen čas. Otroške dni sta preživljali predvsem v naravi. Poleg pomaganja pri dnevnih opravilih na kmetiji, je tudi bilo dovolj časa za pustolovščine, ki sta jih doživljali skupno z bratom. Pozimi so na primer gradili snežne skakalnice na domačem dvorišču, ki so jih nato tudi preizkusili. Med pogovorom o otroštvu sta se sestri spomnili tudi vijoličaste platnice otroške knjige, ki se je nahajala pri babici. Po kratkem razmisleku sta se spomnili, da so za vijoličasto platnico bile pustolovščine Mojce Pokrajculje. 

Veselja do smučanja Katharina ni imela od vsega začetka. Prvič je na provizoričnih smučkah stala s štirimi leti. Teta Silvia, ki je uspešno športnico spremljala od začetka, se spominja, da začetki niso bili lahki. Imela je občutek, da se nikoli ne bo naučila smučanja, toda z enega dneva na drugega je nenadoma šlo. Prve spustke po bregu navzdol je Katharina doživela še na domačem dvorišču, temu pa je kmalu sledilo smučanje na progi pri sosedu, ki je danes ni več. 

Ko je v Ločah obiskovala drugi razred ljudske šole, je na šolskem smučarskem tekmovanju osvojila prvo mesto. Današnjo svetovno podprvakinjo je nato nagovoril trener ekipe SV Faaker See. Ekipi se je nato tudi pridružila. Začetki v društvu niso bili lahki, a hitro se je vživela in smučanje je postalo del njenega življenja. Vedno ob strani ji je bila družina, ki je Katharini povsod pomagala. Oče je doma pripravljal smučke, teta Silvia pa je spremljala in spodbujala smučarko na vseh treningih in tekmovanjih, je v pogovoru pripovedovala »babca« Micka Truppe, rojena Sticker. Zelo dobro se teta še spominja prve tekme v slalomu na Hochrindlu, kjer je videla, kako so starši pa tudi otroci jemali smučanje zelo resno. Za teto in Katharino pa je pri smučanju bilo vedno v ospredju veselje, brez kakršnegakoli pritiska. 

Po zelo uspešnih letih tekmovanj na mladinski ravni je  Katharino čakala težka odločitev, namreč o odločilnem vprašanju, kako naj nadaljuje svojo smučarsko pot. V pogovoru je pripovedovala, da si je 

rekla, da obstajata samo dve možnosti: ali bo sprejeta v znano smučarsko šolo v Schladmingu, ali pa bo prenehala s smučanjem. Smučarko s Starega Gradu so sprejeli in uspešna športna pot se je nadaljevala. Od vpisa naprej je nato šlo vse zelo hitro, opažata teta in Katharina. 

Danes se Katharina v zimskem času meri z najboljšimi smučarkami na svetu. Omenila je, da pred tekmo nima nobenega rituala. Toda poleg športne opreme na tekmovanja od doma vzame s seboj tudi domače izdelke. Večer pred ekipno tekmo na svetovnem prvenstvu v Äreju se je avstrijska reprezentanca krepila z domačimi izdelki, ki jih je prinesla s seboj. 

Ob progi ali pred televizijo jo zvesto spremljajo domači, kar včasih ni tako lahko. Napetost tete Silvie iz tekme do tekme narašča in babici se vnukinja smili, če ne gre kot po načrtu.

Na koncu pogovora je Katharina svetovala mladim smučarjem in smučarkam, da naj smučanja ne jemljejo prezgodaj preveč resno. V ospredju naj bosta veselje in zabava.