16. novembra, ob 16. uri, bo v K3 v Škocjanu potekalo žrebanje skupin za Europeado 2020. Dobrih sedem mesecev pred športnim veledogodkom smo povabili na intervju Marka Loibneggerja, predsednika društva Europeada, ki je odgovorno za organizacijo prireditve. Spregovoril je o aktualnem stanju priprav, nasprotovanju projektu znotraj in zunaj manjšine. Kot poslovodeči tajnik Slovenske športne zveze pa je povedal več o dosedanjih dosežkih in načrtih za prihodnost.

Bi na kratko povedali, zakaj je Europeada 2020 pomembna za koroške Slovence in deželo Koroško?

Marko Loibnegger: Europeada je evropski veledogodek, ki bo našo narodno skupnost postavil v središče pozornosti ne le v tednu dogodka samega, temveč tudi že bistveno prej – in upam, da tudi še dolgo po tem. Kaj podobnega se nam koroškim Slovencem že dolgo ni »zgodilo« in velika želja nas vseh naj bi bila, da v dobro nam vsem postorimo vse za to, da bo prireditev uspela na vseh ravneh.

Do Europeade je še malo več kot sedem mesecev. Kako daleč ste s pripravami? Teče vse po načrtih?

Široko zastavljen spored, ki poleg nogometnega turnirja vključuje tudi kulturne prireditve, sodelovanje s šolami in socialnimi ustanovami ter trajnostne učinke, je bil eden od glavnih vzrokov, zakaj nam je sploh uspelo prekositi finančno kot tudi strukturno bistveno močnejše sotekmece nemške manjšine na Danskem, ki so se prav tako potegovali za izvedbo Europeade 2020. Vsa ta omenjena področja je treba zdaj uresničiti. Ne le zato, ker moramo, temveč tudi zato, ker si to iz srca želimo in iz prepričanja delamo. Kroničnim kritikom vsega in vsakega je treba na tem mestu omeniti, da se v dobrobit manjšine kot pripravljalni tim osebno in do določene mere tudi finančno spuščamo na zelo vroč teren. Zato iskrena hvala vsem tistim, ki nam z dobro voljo, pripravljenostjo, znanjem in veseljem pomagajo in stojijo ob strani že zdaj: društva, šole, ustanove, posamezniki …

Dosedanje Europeade leta 2008 v Švici, 2012 v Nemčiji in 2016 v Italiji so bile zelo dobro pripravljene. Kaj bo 2020 novega na Koroškem?

Minule Europeade so vse bile zgledne in za nas sodelujoče nepozabne. Človeku po navadi najbolj ostanejo v spominu stvari, ki se dotaknejo srca. Zagotovo je ena teh stvari bila brezpogojna pomoč, sodelovanje in iskrena želja po skupnem dobrem, ki smo je bili deležni gostje dogodkov, kot tudi manjšine same, ki so organizirale pretekle Europeade. Sodelovanje in pomoč sta torej področji, na katerih se koroški Slovenci od drugih evropskih manjšin lahko še kaj naučimo. Velika želja po skupnosti in tudi druženju poleg nogometnih zelenic je bila tudi vzrok temu, da bodo prvič vsi aktivni, kot tudi spremljevalci in navijači nastanjeni v t. i. Europeada-vasi ob Klopinjskem jezeru, kar je zagotovo velika novost Europeade pri nas na Koroškem. 

Začetni načrt, da bi se Europeada tudi financirala iz proračuna ob 100-letnici plebiscita, je buril duhove pri svobodnjakih in v koroških dnevnikih. Dobro obveščeni krogi so nam po-šepnili, da so tudi znotraj manjšine nasprotovanja …

Vsi vemo za napade iz večinskega naroda, ki smo jih bili deležni na začetku kandidature in tudi kasneje. Bolj boleče pa je dejstvo, da tudi znotraj narodne skupnosti Europeada povzroča številna brezna, s katerimi mi kot društvo in pripravljalni tim nikakor nismo računali. Čeprav vlagamo ves naš trud v to, da ustvarimo Europeado 2020, ki bo ostala v spominu kot lep in trajen mejnik predvsem nam koroškim Slovencem, je le težko vsem narediti prav. Vrvi in smeri, v katere vlečemo znotraj manjšine, so kar številne in pod vplivom raznih političnih, društvenih in tudi osebnih interesov.

Ena izmed točk, ki najbolj buri duhove med funkcionarji znotraj manjšine, naj bi bila izbira prizorišč nogometnih dvobojev …

Trenutno smo v finalni fazi, da določimo vsa prizorišča nogometnih dvobojev. Dejstvo je, da bodo na seznamu le-teh tudi igrišča, na katerih so pripadniki narodne skupnosti v preteklosti doživljali nemalokrat nacionalno obarvane in tudi fizične napade. Vseh teh dejstev ne moremo in ne smemo tajiti, vendar smo mnenja, da je Europeada 2020 možnost rušenja starih pregrad in zamer ter priložnost ustvarjanja spoštovanja, ki bi si ga narodna skupnost na Koroškem že zdavnaj zaslužila. Te razne odtenke spoštovanja drug do drugega želimo spodbujati in živeti. Velik zgled medsebojnega spoštovanja, človečnosti in iskrenosti so nam klienti delavnice Florijan v Globasnici, ki so ustvarili za goste žrebanja Europeade 16. novembra v Škocjanu unikatna darila. 

Kako se pripravlja reprezentanca koroških Slovencev Team Koroška na Europeado na domačih tleh?

Po zaključenem jesenskem krogu prvenstva je načrtovano prvo srečanje in tudi skupen dvodneven trening ekipe »Team Koroška«. Dolgoletni igralci ekipe in stebri moštva so izrazili željo, da bi se razširjeni kader igralcev Europeade redno srečaval. Pri teh srečanjih naj bi se ekipa izpopolnjevala v taktičnem razumevanju na igrišču, predvsem pa se naj krepijo medsebojni človeški odnosi in prijateljstvo.

Poskrbljeno je tudi za oskrbo na športno znanstvenem področju, tako da bodo igralci v fizično izvrstnem stanju lahko odigrali povratni del sezone, kot tudi tekme na Europeadi sami.

Do turnirja kot takega je še kar nekaj časa in kader igralcev se bo po logiki okoliščin ter formi in pripravljenosti posameznikov zagotovo še spreminjal. Vedeti pa moramo, da bo kljub temu treba začeti skupaj graditi na močni ekipi koroških Slovencev. Na tem mestu si želim iskrene pomoči in sodelovanja vseh klubov, v katerih igrajo koroškoslovenski nogometaši. Ne moremo in ne smemo si privoščiti, da bo kakovost našega moštva trpela zaradi že omenjenih osebnih ali društvenih interesov, zamer in nečimrnosti. Prisiliti v sodelovanje sicer nobenega ne moremo, lahko pa si iskreno želimo, da bomo koroški Slovenci končno ugotovili, da je v skupnosti moč: Together unique … mogoče pa nam uspe na športnem področju!

Preden ste postali poslovodeči tajnik pri Slovenski športni zvezni, ste nabrali veliko izkušenj v športnem menedžmentu …

Že v času moje zaposlitve pri koroški nogometni akademiji, kjer sem nabiral važne izkušnje v športnem menedžmentu, so vzpostavili stik z mano funkcionarji SAK z namenom, da bi začel delovati v koroško-slovenskih strukturah. Ko so malo kasneje pri SŠZ iskali novega poslovodečega tajnika sem se znašel v lepi situaciji, da sem lahko prevzel posle krovne športne organizacije koroških Slovencec.

Moja prva naloga kot takrat še bodoči tajnik SŠZ je bila prav Europeada 2012 v Lužici. V takratni situaciji nihče od nas ni vedel, kaj nas čaka in kaj to je. Skupaj s predsednikom SŠZ Marijanom Velikom, ki je prevzel nalogo selektorja, je uspela ustanovitev nogometne reprezentance koroških Slovencev »Team Koroška«, ki je po uspešnem nastopu na Europeadi 2012 sprožila med sodelujočimi nogometaši povsem novo narodno zavest in ponos.

Europeada je zame iz omenjenih razlogov postala srčna zadeva. Z organizacijo tega turnirja na domačih tleh se zaključuje tudi cikel katerega konec bo pokazal, kam me bo vodila moja nadaljnja poklicna pot.

Kaj se je v obdobju vašega mandata spremenilo pri Slovenski športni zvezi. Na kaj ste posebej ponosni?

V pretekli mandatni dobi nam je vsekakor uspelo posodobiti javni nastop in program SŠZ. Važen korak je bila tudi preselitev sedeža SŠZ v Športni park Celovec, s katerim nismo pridobili le reprezentativnih poslovnih prostorov, temveč tudi možnost krepitve sodelovanja s športnimi ustanovami, ki imajo sedež na isti lokaciji. Izpostavil bi tudi poglobljeno sodelovanje s športnim uradom dežele Koroške, nastalo iz njihovega prepoznavanja in odobravanja kompetenc SŠZ v povezovanju pripadnikov obeh narodnih skupnosti na Koroškem, kot tudi med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Naš glavni partner pa še naprej ostaja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki nam s svojo podporo omogoča in zagotavlja uresničitev glavnega načela našega delovanja: Ohranitev in krepitev slovenskega jezika in slovenske kulture na avstrijskem Koroškem.

Letos praznuje SŠZ svojo 70. obletnico. Kako boste obhajali obletnico in kaj so vaši načrti za prihodnost?

SŠZ zdaj že 70 let preko športa sooblikuje življenje koroških Slovencev, kar bomo z manjšo zamudo začetek leta 2020 praznovali s posodobljenim ponatisom našega zbornika TranSport. Da se bo uspešnica SŠZ nadaljevala še v prihodnje, pa bo po mojem mnenju potrebno večje preoblikovanje načina delovanja oz. servisiranja včlanjenih klubov. Osredotočil bi se na izobraževanje slovenskogovorečih trenerjev in kadrov. Ta načrt bi lahko uresničili v sodelovanju s Fakulteto za šport ljubljanske univerze in tako zagotovili kakovost na športni ter jezikovni ravni. Obstaja tudi ideja športno-kulturnega razreda na Slovenski gimnaziji z dodatnimi urami treninga za športnike, kulturniki pa bi se izobraževali npr. v petju, gledališču ali tehniki in to pod strokovnim vodstvom in v slovenskem jeziku. Skupaj s športnim in kulturnim menedžmentom na Dvojezični TAK bi si lahko ustvarili edinstven izobraževalni program za bodoče športne in kulturne delavce. Lahko bi nastal pravi kampus s športnimi in kulturnimi delavnicami in slej ko prej bi se spet lahko lotili projekta večnamenske dvorane pri SLOG, ki je pri zadnji pregradnji šolskega centra na Janežičevem trgu na žalost spodletel.

Če se bo bodoči izvoljeni odbor SŠZ s to mojo vizijo strinjal in bodo glavni akterji med zastopniki narodne skupnosti ter javnih ustanov v Avstriji in Sloveniji pokazali zanimanje za uresničitev teh projektov, bi se tega rad lotil in nadaljeval poklicno pot pri SŠZ.

Kaj pa oseben odnos do manjšine in jezika?

Kot mlad oče imam seveda močno osebno motivacijo, da bosta slovenska kultura in jezik na avstrijskem Koroškem še naprej živela. Doraščal sem v družini, kjer oče ne govori slovensko. Zato še bolj cenim mamino posredovanje slovenščine kot materin jezik in njeno vzgojo v koroško-slovenskem duhu. Zato sem ji neskončno hvaležen.