Na zadnjih državnozborskih volitvah so Zeleni na Koroškem dosegli razveseljiv uspeh oz. skoraj 12 odstotkov. Poslanec Matthias Köchl je spet njihov glavni kandidat. Kandidira pa tudi (»iz solidarnosti«) koroška Slovenka Sonja Koschier.


Javnomnenjske raziskave za Zelene niso ravno optimistične. Poleg tega kandidira zeleni poslanec prve ure Peter Pilz z lastno listo, na Koroškem pa se Zeleni pravdajo z
bivšo deželno govornico Marion Mitsche. Ste kljub temu optimistični za volitve 15. oktobra 2017?

Matthias Köchl: Notranje ozračje in ozračje na cesti sta precej boljši, kakor kažejo javno-mnenjske raziskave. Stalno se oglašajo ljudje, da bi radi sodelovali. Sam sem doslej bil navzoč na več kot 100 prireditvah, štirikrat samo v Borovljah. Jasno, da nam notranje turbulence niso ravno koristile, vendar so bile tudi v Nemčiji javnomnenjske raziskave za Zelene negativne, na volitvah samih pa so Zeleni dosegli rahel prirastek pri glasovih.

Naknadno gledano: je bila napaka, da se ni upoštevala želja Petra Pilza, da bi kandidiral na zvezni listi na 4. mestu?

Škoda, da je Pilz trmasto vztrajal pri 4. mestu, kar bi dejansko pomenilo 2. mesto na zvezni listi. Če bi sprejel našo ponudbo, bi bil prav tako zanesljivo izvoljen v državni zbor.

Gospa Koschier, zakaj kandidirate kot koroška Slovenka za Zelene?

Sonja Koschier: Iz solidarnosti, čeprav vem, da ne bom izvoljena. In ker je pomembno, da se ženske angažiramo. Zeleni so stranka, v kateri se najbolj najdem. So edina stranka, za katero so med glavnimi prioritetami skrb za naše lepo okolje in za naš planet in pri kateri za razliko do ostalih strank ne igrajo merodajne vloge gospodarski interesi. Kako pomembno je to, da je na prvem mestu skrb za okolje, dokazujejo katastrofe v zadnjem času, mdr. v Floridi. In tudi neurja na Koroškem, mdr. v Labotski dolini ali lani v Afritzu.

Pred štirimi leti ste bili prvič izvoljeni v državni zbor. Vaša bilanca?

Matthias Köchl: Sprava bi rad poudaril: na Dunaju smo Zeleni v opoziciji, na Koroškem pa v deželni vladi. Ta diferenciacija se mi zdi važna. Kot opozicijskemu politiku mi je uspelo uveljaviti avstrijsko tožbo proti britanski nuklearki Hinkley Point na Evropskem sodišču. Če bi uspeli s tožbo, bi to pomenilo konec nukleark v Evropi – glede na nuklearko v Krškem tudi lep uspeh za Koroško. Nadalje mi je uspelo doseči številne olajšave za majhna podjetja, tudi finančne. Prav tako sem tematiziral razne birokratske šikane in dosegel obljubo, da bo prišlo do pozitivnih sprememb.

In katera vprašanja ste tematizirali glede narodnih manjšin?

Vprašanje podeželja ter podpor za kulturno in izobraževalno dejavnost. Enakopravnost podeželja z mestnimi naselji je zame še posebej važna, kar pa je pomembno tudi za narodne skupnosti. Trenutno je tako, da je pri finančni izravnavi (Finanzausgleich) za prebivalce na podeželju predvidena približno tretjina manj sredstev kakor za meščane, zlasti še za Dunajčane. Gre za ostanek iz neposredne povojne dobe, ko se je reklo: mesta zaslužijo višje podpore, ker so bila v vojni bombardirana. Medtem je ta argument več ko obsoleten.

Kakšna so vaša programska težišča za sedanje volitve?

Enakopravnost podeželja. Izgraditev javnih prometnih sredstev, kjer naj bi bilo možno kupiti dnevnico za prevoz z vsemi javnimi prometnimi sredstvi za tri evre po vsej Avstriji. Osredotočenje na obnovljive vire energije, kar pomeni tudi več investicij v podeželskem prostoru in kmetijstvu. Ta čas se investira 15 milijard evrov v tujini za nafto, plin in premog.

Vprašanje pribežnikov igra v volilnem boju osrednjo vlogo. Kaj razlikuje Zelene od drugih strank?

Leta 2015 smo morali v Krivi Vrbi omogočiti 300 pribežnikom dostojno oskrbo v šotorih. Za to sem bil odgovoren kot pristojen član občinskega predstojništva. Uspelo nam je zadevo rešiti na dostojen način. Sicer pa: če gre za azil, je treba zagotoviti začasno zaščito in spoštovati človekove pravice. Če gre za samo priseljevanje, morajo prosilci zagotoviti jezikovno znanje, izo-brazbo in sposobnost za delo.

Na zadnjih državnozborskih volitvah so Zeleni na Koroškem dosegli 11,8 odstotka. Koliko jih pričakujete 15. oktobra?
Obraniti hočemo zeleni mandat. Za to potrebujemo najmanj 7,7 odstotka glasov.

Hočete postati tudi del naslednje vlade, če potrebno, pod kanclerjem Sebastianom Kurzem?
Da. Nikogar ne izključujemo, razen FPÖ.

Kakšen izid volitev pričakujete kot slovenska kandidatka za Zelene?
Sonja Koschier: Nočem se opredeliti. Upam, da bo čim boljši, ker so Zeleni verodostojna protiutež proti drsenju na desno.

 

Matthias Köchl

Rojen 30. avgusta 1977 v Celovcu, obiskoval ljudsko šolo v Nürnbergu in Borovljah, leta 2000 ustanovil samostojno podjetje na področju električne mobilnosti in obnovljivih virov, leta 2013 prvič izvoljen na listi Zelenih (govornik stranke za samostojno podjetništvo, protiatomsko politiko in trajnostni razvoj), od leta 2015 naprej član razširjenega predsedstva Koroške gospodarske zbornice in član občinskega predstojništva v Krivi Vrbi (turizem, kultura, migracija in integracija, energija, varstvo narave in okolja ter zaščita podnebja, mednarodni stiki)

Sonja Koschier

Rojstni kraj: Lipa pri Vrbi, letnik 1977, poročena z Reinhardom Schinnerjem, mati hčerk Maline in Zale ter sina Sama, učiteljica glasbe in slovenščine na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru