Slovenski inštitut na Dunaju
Šolstvo, izobrazba in materinščina so bili v soju prireditev, ki so jih ob začetku šolske-ga leta in ob mednarodnem dnevu jezikov pripravile du-najske narodne skupnosti.
Dunaj Na podbudo Slovenskega inštituta in Slovenske iniciative so se 18. septembra zbrali odločilni akterji na področju pouka materinščine in dopolnilega pouka, da bi v prvi javni razpravi na Dunaju odkrito in načelno prerešetali trenutno ponudbo in položaj jezikovnega izpopolnjevanja v izobraževalnem sistemu, izvenšolska prizadevanja in vlogo slovenščine v družinah in družbi. Po uvoih besedah predsednika inštituta Herberta Seherja je spregovorila predstavnica iniciative dvojezičnega vrtca Maja Monrue, ki je to jesen začel z devetimi otroki. Zvrstili so se prispevki o ponudbi slovenskega dopolnilnega pouka, ki ga obiskuje okrog 50 otrok v različnih starostnih skupinah – med njimi tudi nekaj starejših mladostnikov. Zastopnik slovenske ambasade – glavne nositeljice popoldanskega pouka – Dušan Pšeničnik ter učiteljica Judita Babnik sta izdatno predstavila potek, dosežke in cilje »slovenske« šole v prostoru Centra narodnih skupin v neposredni bližini Burgtheatra. Dodatno možnost za izobrazbo v materinščini pa ima mladež z obiskom pouka v materinskem jeziku na edini javni ustanovi, v šoli na Stubenbastei, s prednostjo, da dobijo tozadevno pripombo tudi v spričevalu. Elizabeta Jenko, profesorica na slovenistiki na dunajski univerzi, je nakazala položaj njenega inštituta na dunajski slavistiki in opozorila na pomembnost javnega priznanja slovenščine. Važno mesto je v razpravi zavzela dejavnost Slovenske iniciative, o kateri je Natalja Pinter izdatno poročala ter opozorila na gledališki abonma, poletno delavnico in redna srečanja z razvedrilnim programom. Opozoriti je treba še na jezikovni tečaj dunajskih študentov, ponudbo v okviru VHS in prisotnost slovenščine na drugih ustanovah, kot na primer na Vienna International School. Največji izzivi, tako soglasna ugotovitev vseh navzočih, so prostorski problemi, premostitev prometnih in logističnih težav, medsebojna povezava in motivacija in izdatnejše zakoreninjenje slovenščine tudi v družinah (prispevek Martina Kuchlinga o »Slovenščini v družinah«). Jasno pa je bila izražena tudi želja po otroško-mladinskem pevskem zboru na Dunaju.
Na mednarodni dan jezikov, 26. 9., pa so na povabilo Hrvatskega centra in Slovenskega inštituta skupno z zastopniki vseh dunajskih narodnih skupin temeljito proučili stanje in perspektive učenja v materinskem jeziku. Po kritičnem poročilu pravnika Dieterja Hallwachsa o oceni s strani Evropskega sveta, predstavitvi Komenskega šolskega društva in projekta pouka v češkem jeziku po načelu »materinščina od otroškega vrtca do mature« so ostale skupine izrazile nezadovoljstvo nad deloma katastrofalnim položajem pouka v materinščini, in to kljub jasni obvezi v smislu mednarodnega prava in določil človekovih pravic.
