Simpozij o uporu proti nacizmu
Od 25. do 28. oktobra je na različnih krajih na Dunaju pod geslom »Dialog generacij – Upor proti nacističnemu režimu – O umevanju demokratične pravne države« potekal simpozij v okviru spominskega leta 1938-2018. Simpozij je vodil predsednik dunajskega deželnega sodišča Friedrich Forsthuber.
Dunaj V središču simpozija je bil odnos nacističnega režima do svoboščin posameznika in skupin, ki zanj niso sodile v okvir tako imenovane „volksgemeinschaft“ (skupnosti ljudstva) in je zato proti njim nastopal najostreje in s krvavo rihto. Prav zato se je simpozij začel tudi tam, kjer sta se krivica in krivičnost nacističnega krivosodja (pojem pravosodje je na tem mestu izgubil svojo upravičenost) zgostili v rezilu giljotine: v sobi dunajskega deželnega sodišča, kjer so sekali glave, kot da bi zelnate bile“, kakor je v svoji neponovljivi in pretresljivi pesmi „Na Dunaju je Siva hiša“, zapisal Janko Messner. V tej sobi so 29. aprila 1943 bili obglavljeni, umorjeni tudi koroška Slovenka in Slovenci iz občin Borovlje, Sele in Železna Kapla, trinajst po številu. V četrtek, 25. oktobra 2018, pa se je vsem obglavljenim poklonil slavnostni govornik Wolfgang Sobotka, predsednik državnega zbora. Na simpoziju so obravnavali tudi vprašanja odnosa med civilno družbo in pravno državo, spregovorili so o pomenu dialoga med generacijami ter o pomenu spominjanja in svarjenja.
V petek, 26. oktobra, na državni praznik, je Gruppe 40, skupina, ki se na Dunaju aktivno zavzema za ohranitev spomina na žrtve nacizma, vabila na literarno-glasbeni dopoldan z branjem iz poslovilnih pisem obglavljenih in spominov njihovih potomcev nanje. V veliki sodni dvorani, kjer so svojčas padale smrtne obsodbe rajhskrigsgerihta, folksgerihtshofa in drugih nacističnih sodnih organov, so bile občutne teža in travme, ki še danes bremenijo potomce. Pa vendar iz pisem žrtev ni vel duh poraženosti, brezupa in vdaje, ampak duh upornosti in prepričanje o skorajšnji končnosti tega zločinskega in nečloveškega režima in da njihov upor ter odločitev za človeško dostojanstvo nista bila in ne bosta zaman. Vse to so na smrt obsojeni pisali svojcem.
Emocionalni višek dopoldneva sta nedvomno bila nastop mešanega pevskega zbora Sele, ki je zapel dve pesmi in obisk sobe, kjer so bile žrtve obglavljene. Plošče z imeni žrtev, ob njih potomki in potomca žrtev iz Sel, inštalacija, ki ponazarja trinajsterico, odtočni kanal in originalna pipa, na katero so nataknili cev za splakovanje krvi obglavljenih, vse to brezčasno spominja na kraj zločina in na zločin. Manjka edinole giljotina, ki pa so jo po vojni odstranili in vrgli v Donavo. Predsednik sodišča dr. Forsthuber je navzoče seznanil z izjemnim doprinosom koroških Slovencev v uporu proti nacizmu, predvsem pa trinajsterice, ki je bila tudi številčno največja na Dunaju obglavljena skupina. V njej je bila tudi najmlajša vseh obglavljenih žrtev, komaj sedemnajstletni Janez Oraže iz Sel.
