Že 25 let poteka v Soški dolini Poletna šola Bovec. Ob učenju jezikov alpsko-jadranskega prostora se študenti spoprijemajo tudi s tematskimi izzivi. Letos z razsežnim vprašanjem sožitja.

Bovec »Prva poletna šola leta 1994 je bila v posebnem političnem obdobju. Po padcu Berlinskega zidu so ljudje po vsej Evropi dobili občutek brezmejne odprtosti in svobode, meje so tako rekoč čez noč postale prepustne in treba se je bilo navadati na politično situacijo brez utrjenih meja. Ponudile so se fantazije za novo politično ureditev brez predsodkov in starih sovražnih slik o sosedu. Učenje dodatnih jezikov je postalo neizogibna nuja za vsakogar, ki se je hotel povezati preko meja.« Tako je vodja Poletne šole Bovec Vladimir Wakounig na slovesnosti ob 25-letnici jezikovno-izobraževalne pobude v petek, 17. avgusta, v Bovcu opisal izhodišče za njen nastanek. In prav zato, ker naj bi bil namen učenja jezikov povezovanje prek meja, Poletna šola Bovec ni običajna jezikovna šola, temveč predvsem priložnost za medkulturni dialog. Ali, kakor je to povedal Wakounig, poletna šola je kraj učenja jezikov, kraj politične vzgoje in izobrazbe ter kraj socialnega učenja.

Bovec kot poletni think tank
Prav te prvine so bile tudi zamisli pokojnega zgodovinarja Andreja Moritscha, ki je Poletno šolo Bovec, tedaj še kot Poletno univerzo, ustanovil leta 1994. Po njegovi nenadni smrti je vodenje prevzel medtem tudi že pokojni zgodovinar Karl Stuhlpfarrer, od leta 2009 pa – vsebinsko in časovno dokaj zahtevne – priprave dveh izobraževalnih tednov v osrčju Soške doline, pri katerih poleg celovške Alpsko-jadranske univerze sodelujejo še univerze iz Ljubljane, Trsta, Vidma in s hrvaške Reke, usklajuje zaslužni profesor pedagogike Vladimir Wakounig iz Celovca. V središču šole je vsako leto drugačna vodilna tema. »Teme, ki smo jih tu obravnavali, so se kasneje izkazale kot zelo aktualne, kakor so Ekologija in okolje, Moč socialnih medijev, Mladina in kriza, Skupno življenje po vojnah ali pa Življenje z mejami in ob mejah.« Letošnja vodilna tema je Sožitje. In sicer sožitje v najširšem pomenu besede, ne samo med narodnimi in jezikovnimi skupnostmi v alpsko-jadranskem prostoru ali med domačim prebivalstvom in migrantskimi priseljenci, temveč tudi med starejšo in mlajšo generacijo ali pa med domačini in turisti – kar je prav v Bovcu posebej pereče vprašanje, saj se mesto vsako poletje čedalje bolj duši pod trumami obiskovalcev. Sožitje v različnosti vedno pomeni tudi konfliktnost, potrebno pa je najti rešitve za trenja, s katerimi se lahko identificirajo vse strani. O tem razpravljajo udeleženci in udeleženke Poletne šole Bovec v popoldanskih delavnicah, ki potekajo pod mentorstvom priznanih strokovnjakov, študentje pa se morajo poglobiti v teme in pri razpravah tvorno sodelovati. Bovec je tako tudi poletni think tank, kovnica idej. Poleg tega so redno na sporedu tudi kulturno-zgodovinske ekskurzije v bližnjo soseščino, ki jih vodi nekdanji profesor zgodovine in filozofije na Slovenski gimnaziji v Celovcu Štefan Pinter.

25 let in 5 jezikov
Bistvo poglobljenega medsebojnega spoznavanja, razumevanja in vživljanja v druge kulturne kroge je učenje in znanje jezikov. V bovški šoli udeleženci –letos jih je 44 iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške – lahko izbirajo med petimi jeziki: slovenščino, nemščino, hrvaščino, italijanščino in furlanščino, za katero nemalokateri šele v Bovcu izvejo, da je to samostojen jezik s svojim teritorjiem in tudi s svojo književnostjo. Za slednjo vlada zanimanje predvsem med študenti z ljubljanske univerze. Za slovenščino pa je letos največ zanimanja med Avstrijci in Hrvati, prvič pa se nihče ni zanjo odločil z italijanskih univerz. Jezikovni pouk poteka v dopoldanskih urah. Čeprav je danes svetovni povezovalni jezik angleščina, med udeleženci Poletne šole Bovec velja zlato pravilo: Pozabi angleščino. Posveti se tistim jezikom, ki so tu. Kar je uradnih sporočil, si jih vedno prizadevajo povedati v vseh jezikih, obenem pa udeležence razporedijo po sobah tako, da sta skupaj govorca ali govorki različnih jezikov.

Učinki Poletne šole Bovec
Udeleženci dveh tednov intezivnega jezikovnega, socialnega, zgodovinskega, in političnega učenja praviloma prihajo iz alpsko-jadranskega prostora, torej iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške, občasno tudi od drugod. Zanimanje za šolo pa ne vlada samo med študenti družboslovnih ved, temveč jih precej prihaja s tehničnih, medicinskih, ekonomskih in naravoslovnih fakultet pa tudi z diplomatske akademije. Udeleženci pa niso samo prejemniki znanja, temveč tudi prenašalci novih spoznanj v svoja okolja. »Pri razpravah nam ne gre za to, da bi dajali recepte, temveč da ljudje prinesejo svoje konkretne primere in da spodbudimo razmišljanje,« pravi vodja Poletne šole Bovec Vladimir Wakounig in navede še nazoren primer implementacije spoznanj iz Bovca: »Lani se je spontano oblikovala skupina osmih ljudi iz Avstrije, Italije in Slovenije. Med letom so bili v stalnih stikih in se srečavali na Dunaju, v Ljubljani in Trstu, nas pa o tem sproti obveščali. Na slavje ob 25-letnici Poletne šole Bovec smo jih povabili s prošnjo, kaj lahko povedo drugim študentom. In med drugim so dejali, da so v Bovcu jezikovno ravno zato tako napredovali, ker so opustili angleščino. Ker so se pogovarjali v ciljnih jezikih poletne šole.«