Potrna Pri Kulturnem društvu sedmi člen za avstrijsko Štajersko je v juniju, malce kasneje, kot je bilo običajno prejšnja leta, izšel letni zbornik, ki že drugo leto nosi nov, udarnejši naslov, tokrat z rimsko številko VII oziroma tudi 7 č, lani pa z besedo Sedem. V podnaslovu piše, da gre za revijo Slovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Pred tem je zbornik izhajal pod naslovom Signal in Znak.

Zbornik slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem ostaja dosledno dvojezičen in letos premore 200 strani. Na notranjih platnicah znova prinaša določila sedmega člena Avstrijske državne pogodbe, ki jamčijo narodnostne pravice avstrijskim državljanom slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem. Sicer pa zbornik uvajajo številni lanski slovesni nagovori avstrijskih in slovenskih politikov, saj je tedaj minilo okroglih 30 let od ustanovitve društva v Gradcu ter dvajset let od odprtja društvene Pavlove hiše v vasi Potrna v tako imenovanem radgonskem trikotniku. Poleg jubilejnega nagovora slovenske veleposlanice na Dunaju Ksenije Škrilec, deželne štajerske svetnice za izobraževanje in družbo Ursule Lackner, pa avstrijske konzulke v Sloveniji Manuele Frommwald in radgonskega župana Heinricha Schmidlechenerja ter Rudija Merljaka iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so natisnili tudi čestitko in dobra voščila društvu avstrijskega zveznega predsednika Alexandra Van der Bellna.  Zraven je tudi pozdrav nekdanjega avstrijskega predsednika, takrat še predsednika avstrijskega parlamenta Heinza Fischerja, ki je skupaj s tedanjim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom pred dvajsetimi leti odprl Pavlovo hišo. S to gesto sta politika veliko pripomogla, da so se začela razblinjati sumničenja, nezaupljivosti in nejevere do novega samozavedanja slovenske štajerske manjšine v Avstriji ne le politikov z obeh strani meje, pač pa tudi drugih ljudi na avstrijskem Štajerskem. Sodeč po govorih, ki so objavljeni, se je to v minulih letih in desetletjih do-dobra spremenilo.

Zbornik nadaljuje s pozdravom predsednice kulturnega društva Susanne Weitlaner. Ob njegovi 70-letnici Branka Lenarta, nekdanjega dolgoletnega predsednika društva, je njegovo delo umetniškega fotografa popisal Frido Hütter, kulturni novinar časnika Kleine Zeitung. V zborniku so se spomnili tudi 20-letnice Radia Agora, ki daje slovenski manjšini glas v etru avstrijske Koroške in Štajerske. Pišeta Angelika Hödl in Christian Neuhold, Agora pa prostore Pavlove hiše uporablja tudi za svoje dopisništvo.

Filozofinja Monika Kokalj Kočevar je prispevala članek o podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen med drugo svetovno vojno na Ljubelju. Peter Gstettner z Univerze Alpe-Jadran v Celovcu pa se je podal V iskanje raztresenih spominskih sledi, kot je naslov njegovega prispevka, žrtev koncentracijskih taborišč pred lastnimi vrati. Tudi Petra Kohlenprath iz Borovelj sega po spominih na trpljenje med drugo svetovno vojno in po njej, vendar veliko bolj po tistih pripovedih, ki niso prisotne »ne v javnem diskurzu, ne v kolektivnem spominu«. Denimo o nezaželenosti slovenščine in o molku o njej. O Ljubljani pred sto leti piše Marko Šepec, o 150-letnici okrajnih glavarstev pa Alois Puntigam. Vodja radgonskega muzeja Beatrix Vreča se je poglobila v burne čase med leti 1918 in 1920 od Prekmurja, prek Radgone do Cmureka. Seveda je bil to boleč čas začrtovanja nove meje. Barbara Oberascher k temu poroča, kako so se razumevanja teh usodnih let lotili dijaki gimnazije Borg v avstrijski Radgoni. Umetnika Robin Klengel in Jurij Bobič pišeta o poskusu hoje na tej, danes bolj kot ne nevidni mejni črt in poročata o projektu Galerija na meji. Cankarja v stripu predstavita Lena Jevnik in Uroš Grilc, fenomen NSK, to je Neue slowenische Kunst, kamor spada tudi morda najslavnejša rock grupa iz Slovenije Laibach, oziroma skupine Irwin pa Miško Šuvakoviç. O Peneči kopeli oziroma svobodnem ateljeju v Gradcu poroča umetnica Eva Ursprung. Andreas Stangl je prispeval protivojno stališče »… Dol za vedno!«

Letni zbornik se zaključi s fotoreportažami številnih lanskih prireditev in dogodkov, ki sta jih pripravila Društvo in Pavlova hiša.