Dunaj V dunajskem parku Augarten so ta teden odkrili spominsko ploščo znamenitemu slovenskemu čebelarju Antonu Janši (1734-1773) še v slovenščini. Pod bakrenim reliefom, ki prikazuje Janšo med poučevanjem o čebelah, in ploščo v nemščini, ki so jo avstrijski čebelarji v tem dunajskem parku postavili že ob 200. obletnici Janševega rojstva, obnovili pa leta 2015, zdaj novi slovenski napis pojasnjuje Janševo narodnost in izvor. Prek dodane QR-kode se pride tudi do uradne spletne strani Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), kjer je na voljo še več podatkov o čebelarju, svetovnem dnevu čebel in slovenskih čebelarjih.

Na slovesnosti, ki jo je tako kot spominsko ploščo in sladko pogostitev sponzorirala Janševa rojstna občina Žirovnica, sta spregovorila predsednika parlamentov Slovenije in Avstrije, Dejan Židan in Wolfgang Sobotka. Židan je povedal: »Hvala Avstriji za pomembno podporo pobudi ČZS za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga bomo 20. maja, na Janšev rojstni dan, zaznamovali drugič«. Sobotka je izrazil pristno navdušenje nad zgodbo Antona Janše in nad tradicijo čebelarstva, ki jo goji Slovenija. Poudaril je pomen ozaveščanja kot tudi ekološkega kmetijstva za ohranjanje naravnega okolja: »To je tudi naloga vseh nas v prihodnosti.« 

Zbrane -precej Slovencev, ki živijo na Dunaju, in številne avstrijske prijatelje – je pozdravil tudi predsednik Čebelarske zveze Boštjan Noč: »Z otvoritvijo te spominske plošče v slovenščini so se uresničile že stoletja dolge sanje slovenskih čebelarjev«. Župan občine Žirovnica Leopold Pogačar je bil »lokalpatriotsko ponosen, da je Janša ime svoje rojstne občine ponesel vse do Dunaja«. S svojo prisotnostjo je prireditev ozaljšala še medena kraljica Slovenije Valentina Marinič.

Janša se je rodil na Breznici na Kranjskem, ki je v 18. stoletju seveda spadala pod Habsburško monarhijo. Skupaj z bratoma se je leta 1766 odpravil na Dunaj, da bi se izobrazil za bakroreza na Akademiji likovnih umetnosti, a ga je premamilo čebelarstvo. Po opravljenih osnovnih izpitih se je prijavil na razpis dunajske Nižjeavstrijske gospodarske družbe za učitelja čebelarstva in službo dobil. Kajti 6. aprila 1770 je z odlokom cesarice Marije Terezije postal prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva v Augartnu na novoustanovljeni čebelarski šoli. V času delovanja na dvoru si je prizadeval za reorganizacijo in pospeševanje čebelarstva, ukvarjal se je s selitvijo čebel in čebelarjenjem v lesenih panjih, ki jih je na novo zasnoval. Veljal je za največjega poznavalca čebel in njegovo poučevanje je temeljilo na praktičnem pouku. Ker je bil dober slikar, je sam poslikaval panjske končnice, velikokrat s krajnskimi motivi. Dve njegovi knjigi še zmeraj veljata za temelj sodobnega čebelarstva.

Boštjan Noč, Dejan Židan, Wolfgang Sobotka in Leopold Podlogar so skupaj odkrili novo ploščo Antonu Janši. Foto: Boris Jaušovec

Čebelarstvo in čebele so pomembni povezovalni elementi med državama, je dejala slovenska veleposlanica na Dunaju Ksenija Škrilec, saj je tudi ambasada sodelovala pri pripravi slovesnosti. Avstrijska prestolnica se že nekaj časa zavzema za urbano čebelarstvo. Ima več kot 700 čebelarjev in 5000 panjev, štirje so postavljeni na strehi mestne hiše. No, drugače pa je na avstrijskem Koroškem, kjer čebelarji opozarjajo, da tudi po desetletnem prehodnem obdobju, ki se je izteklo letos marca, v Labotski dolini hibridnih ameriških čebel buckfast še niso zamenjali s kranjskimi čebelami. Zavoljo tega imajo škodo, ki sega tudi čez mejo v Slovenijo. Ob robu slovesnosti na Dunaju nam je Noč odgovoril, da so slovenski čebelarji že pisali na kmetijsko ministrstvo, naj posreduje pri avstrijskih kolegih: »Slovenija je v Evropsko unijo šla s pogojem, da je v Sloveniji mogoče gojiti samo avtohtono kranjsko čebelo, ki je dokazano tradicionalna tudi na avstrijskem Koroškem. Tudi na Koroškem imajo zakon o zaščiti krajnske čebele, vendar tega nekateri čebelarji v Labotski dolini ne upoštevajo. Zato pričakujemo dogovor na državni ravni.« Kot nam je povedal Jozi Hribar, čebelar iz Železne Kaple – Bele, naj bi v Labotski dolini stalo okoli 5000 spornih panjev s hibridnimi čebelami: »To je na plemenilni postaji Kočna v Podjuni terjalo vsaj sedem tisoč matic domače sivke, to je kranjske čebele. Po najnižji ceni pomeni to okoli 210 tisoč evrov nepotrebnih stroškov.« Poleg tega je ta problem pereč tudi na slovenskem Štajerskem, saj ob več kot stokilometrski meji z Avstrijo ni vzpostavljena desetkilometrska varnostna cona in prihaja do mešanja čebel.

Slovenski napis na spominski plošči:
Anton Janša (*1743 Breznica +1773 Dunaj)
Kranjski kmet in čebelar je bil prvi učitelj čebelarstva na čebelarski šoli Marije Terezije, ki je učil nakladno čebelarjenje in prevažanje čebel na pašo. Napisal je dve čebelarski knjigi in je začetnik modernega čebelarstva.
Ob praznovanju svetovnega dne čebel Čebelarska zveza Slovenije in Občina Žirovnica 2019.