Ob navzočnosti predstavnikov Slovencev izven Republike Slovenije je potekala pred kratkim seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na kateri je bil podan s strani ministra Petra J. Česnika obširen pregled pospeševalnih sredstev Slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu v preteklem letu. 

Pri tem ni šlo le za finančna sredstva, s katerimi je razpolagal Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sam (7,8 milijona evrov), ampak tudi za dodatne zneske, ki so v ta namen prihajali še iz drugih državnih virov, kot so to ministrstva za šolstvo, kulturo, gospodarstvo, kmetijstvo, delo in družino ter celo ministrstvo za obrambo (skupno 2,9 milijona).

Pri tem so bile, dobro in detajlirano po državah koristnikov in nosilcev, opisane aktivnosti, ki so jih izvajali Urad za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in prej imenovana  ministrstva.

Za koroške Slovence je bilo od Urada izplačanih na preko devetdeset prejemnikov okoli 2,3 milijona evrov. Glavni porabniki sredstev so bili: tednik Novice, kulturne in politične organizacije, PUAK EL, znanst-veni inštituti, kulturni in dijaški domovi, Športna in Gospodarska zveza, mladinske organizacije in skoraj vsa prosvetna društva. Iz raznih ministrstev pa so koroški Slovenci v eni ali drugi obliki prejeli še nekaj stotisoč evrov. 

V razpravi, ki je sledila poročilom in prispevkom članov Komisije, so se vsi predstavniki koroških, tržaških in goriških Slovencev zahvalili za prejeta sredstva. Poudarjeno je bilo, da bi brez teh sredstev zamejski Slovenci le težko preživeli. V povprečju je vsak državljan Slovenije tako prispeval evro in trideset centov za koroške Slovence.

Z razliko od koroških Slovencev imajo Tržačani in Goričani svoje osnovne in srednje šole, kjer pa slovenski jezik kljub temu močno nazaduje.Vzroki so vedno več mešanih zakonov, vpisi italijanskih otrok in tudi pomanjkljivo znanje maternega jezika otrok  slovenskih staršev. Mnenja so, da bi krčenje teritorija s slovenskim prebivalstvom slabo vplivalo na samo dvomilijonsko Slovenijo.

 Skrb vzbuja, tako predstavnik NSKS, tudi žalosten pojav v Selah, kjer pride samo še polovica otrok z dobrim znanjem slovenščine v tamkajšnji otroški vrtec.  Skrb da vzbuja tudi nazadovanje znanja slovenskega jezika drugod po Koroškem. Glede financiranja tednika Novice pa je opozoril na to, da bo v zadnjih mesecih leta zopet zmanjkalo denarja za pokritje stroškov Novic, sicer bi spet lahko prihajalo do kršitev kolektivnih pogodb, kar bi bilo nevzdržno in sramotno.

Predstavnika ZSO in SKS sta krizirala dejstvo, da Urad pogosto ne upošteva predloga razdelitve sredstev, ki ga uskladijo krovne organizacije koroških Slovencev in mu ga predložijo. Zato je prihajalo pri Novicah do krajšanja plač urednikov in nerednega izhajanja.

Minister Urada je potožil, da ima premalo sredstev na razpolago in da ne more vedno učinkovito pomagati pri teritorialnih in sanacijskih projektih. Tako pa je mogel le pomagati pri prevzemu kulturnih domov od Posojilnice v Dobrli vasi in v Velikovcu. Nadaljeval bo pri avstrijskih instancah tudi z intervencijami glede financiranja Novic in glede obnove objekta pri SAK, ki ga je uničil požar. Vedno več Slovencev iz matice da dela in živi tudi na Koroškem in nima skoraj nobenih kontaktov s koroškimi Slovenci. Treba bi bilo misliti na to, kako jih bolje vključiti vsaj v kulturno življenje narodne skupnosti.

Člani Komisije so pohvalili delo  pristojnih uradnikov, ki so za leto 2018 prvič dobili popoln pregled vseh podpor in pospeševanj Slovenske vlade za zamejce in Slovence po svetu.

Repatriacija Slovencev: Venezuela je bila še pred kratkim na dnevnem redu pri negativnih svetovnih poročilih: grozeča državljanska vojna, beg ljudi v sosednje države, spopadi med predsednikom Madurom in opozicijo in večtisočodstotna inflacija. Težka ekonomska in politična kriza torej. Tam živeči Slovenci so prosili Slovenijo, da bi jih zaščitila in jim dala nov dom v Sloveniji. Po ocenah slovenskega notranjega ministrstva živi v Venezueli okoli 300 slovenskih državljanov in blizu tisoč prebivalcev slovenskega porekla. Okoli 50 jih je zaprosilo za  repatriacijo. Za te se je zavzela tudi Komisija.