Celovec S simpozijem »Jezik – kultura – izročilo: slavistične raziskave na Koroškem« se je po 35 letih znanstvenega delovanja in poučevanja na slavistiki poslovila Herta Maurer-Lausegger od svojega delovnega mesta na celovški univerzi in šla v pokoj.
Simpozij v ponedeljek, 30. septembra, ki je v odtenkih pokazal obilno znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo slavistke in etnologinje Herte Maurer-Lausegger, je pričel zbor Kluba slovenskih študentk in študentov v Celovcu. To je bila tudi simbolična zahvala študentk in študentov osebi, ki je njim in njihovi izobrazbi namenila pozornost in skrb. Predstojnica fakultete za slavistiko Ursula Doleschal se je svoji odhajajoči kolegici zahvalila za opravljen znanstveni opus, ki je vselej tudi bil najboljša podpora celovški slavistiki. Povabila jo je, da še naprej sodeluje z univerzo odnosno slavistiko.
Matija Ogrin, znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, je predaval o Kapelškem pasijonu in slovenskem slovstvenem izročilu. Pri tem je opozoril na izredno velike zasluge pokojnega Ericha Prun-ča pri odkrivanju kulturnega pomena in dragocenosti kapelškega pasijona.
Herta Maurer-Lausegger je tudi etnologinja, njena znanstvena pot se je začela na Narodopisnem inštitutu Urban Jarnik v Celovcu. Tja se zdaj vrača. In v tem svojstvu je svoje moči seveda namenila tudi snovni in nesnovni kulturni dediščini koroških Slovencev, od Andreja Šustarja-Drabosnjaka do tonskih zapisov narečij in filmskih posnetkov skoraj pozabljenih opravil. Primer dobre prakse varstva in prenosa nesnovne kulturne dediščine-ledinskih in hišnih imen, ki se je zlil v pomemben evropski projekt Fluled, sta predstavila Martina Piko-Rustia in Vinko Wieser. Prva je spregovorila o slovenskih ledinskih in hišnih imenih na Koroškem v državnem seznamu avstrijske komisije UNESCO, slednji pa o tem, kako kulturni portal in spletni zemljevidd ohranjata nesnovno kulturno dediščino.
Simpozij v poklon Herti Lausegger, ki ji želimo obilo zadovoljstva in ustvarjalne radovednosti še naprej, je zaključil dragocen dokuentarni film o kritju lesenih streh. Te veščine obvlada danes le še malo oseb, takrat, ko so ga snemali, pa je že pokojni Lenci Tschertou, Najek v Slovenjem Plajberku, bil tisti, ki je omogočil filmski posnetek postopka kritja. Takšnih in podobnih posnetkov pa je še veliko v znanstveno-popotni torbi Herte Maurer-Lausegger. V imenu slovenskih slavistov in stanovskih kolegov se ji je za opravljeno delo zahvalil slavist Ludvik Karničar in jo povabil na predavanja med dunajske Slovence.
