Ludvik Karničar kot organizator dveh simpozijev leta 2011 in 2014 na temo Gradec in Slovenci, o katerih sta izšli tudi dve publikaciji.

Gradec/ Obirsko Pred nedavnim je Ludvik Karničar praznoval v družbi svojih prijateljev 70. življenjski jubilej. Jubilant je mož z izrednimi talenti. Kot dijak je bil odličnjak, kot znanstvenik-slovenist plodovit, njegov duhoviti humor ter čudoviti bas sta enkratna, hkrati pa je trdno povezan z rojstno Obirsko.

Ko je Ludvik Karničar, rojen 23. avgusta 1949 pri Varhu na Obirskem, začel po ljudski šoli v domačem kraju leta 1960 obiskovati Slovensko gimnazijo, je v Celovcu prvič slišal ljudi govoriti nem-ško. Sam se je kot dijak izkazal kot odličnjak in prejel v šolskem letu 1966/67 štipendijo za Ameriko, kjer je opravil ameriško maturo, po vrnitvi na Koroško pa še maturo na Slovenski gimnaziji z odliko. Nato ga je pot vodila v štajersko prestolnico Gradec. Študij ruščine je zaključil s promocijo za doktorja filozofije. 

  Po habilitaciji leta 2001 je postal docent z uradnim nazivom izrednega univerzitetnega profesorja. Do upokojitve leta 2014 je predaval na slavistiki. »Slovenistiko je,« tako piše na domači strani ugledne Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je Karničarja imenovala tudi za dopisnega člana, »pojmoval širše. Zato so bili nenehno v gosteh profesorji slovenskih univerz, se vrstili kulturni večeri, akademije  in kulturološki simpoziji ter periodične večdnevne ekskurzije.« Slovenistična predavanja je imel tudi na Koroškem, Dunaju, v Sloveniji, Italiji in na Češkem. Prav tako je bil v vseh 80. letih prejšnjega stoletja po nalogu deželnih in zveznih avstrijskih organov uradni prevajalec in tolmač za slovenščino in nemščino.  

Zavzet klubaš

  Ko smo v Gradcu jeseni 1974 ustanavljali Klub slovenskih študentov-KSŠG (tedaj v uradnem nazivu še nismo upoštevali študentk), je bil tudi Ludvik Karničar med najbolj zavzetimi klubaši. Tik pred ustanovitvijo KSŠG se je vrnil iz Moskve, kjer je izkoristil enoletno štipendijo na univerzi Lomonosova. V klubu se je udejstvoval vsestransko  in se med drugim odločno zavzemal, da je KSŠG leta 1975 javno podprl Koroško enotno listo (KEL) s Pavlom Apovnikom na čelu. Takrat to med slovenskimi študenti ni 

bilo samoumevno, zlasti ne na Dunaju, kjer je študentski klub v imenu nadstrankarstva odklonil javno podporo KEL. Sicer pa je Ludvik Karničar od vsega začetka svojih študijskih let blestel tudi s svojim čudovitim basom pri znamenitem zboru graških študentov, sprva pod vodstvom Jožka Kovačiča in 

Karničarju so ob njegovi 70-letnici čestitali tudi predstavniki Kapelške liste EL, s pesmijo pa bratje Smrtnik.

Janeza Kampuša, dokler ga ni prevzel Aleks Schuster. 

Tudi kot soustanovitelj KSŠG je Ludvik Karničar dal jasno razumeti, da mu je aktivna povezanost s Koroško in zlasti še z domačo Obirsko srčna zadeva, ne glede na to, da je mesto Gradec postalo njegovo poklicno središče in s tem njegova druga domovina. Tako je bil na Obirskem dolga leta član Obirskega pevskega društva in je od leta 1979 dvajset let vodil tudi domači cerkveni zbor. Prav tako mu je bilo pri srcu samostojno gibanje. Ko so v Železni Kapli leta 1973 ustanavljali s pokojnim Francem Smrtnikom na čelu Enotno listo, je  Varhov Ludvik žrtvoval cel semester, da bi uspeli s kandidaturo. Dosegli so dva mandatarja (Franc Smrtnik in 

LadoHajnžič), v obirskem volilnem okolišu bili najmočnejši,  danes pa imajo s Francem-Jožefom Smrtnikom župana in relativno večino v občinskem svetu.

   Svojo povezanost z Obirsko pa je dokazal tudi z disertacijo, ki jo je namenil obirskemu narečju in znanstveno utemeljil, da je obirščina za razliko do drugih slovenskih narečij na Koroškem pod vplivom gorenj-ščine.       

Pred kratkim je pri SAZU  izšel Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem avtorjev Ludvika Karničarja in Andrejke Žejn. Gre za pogled na celoten korpus od črke A do Ž, ki so jih dialektologi upoštevali v svojih diplomskih nalogah, disertacijah in etnoloških prispevkih v zadnjih 150 letih na Koroškem. Za Karničarja mora biti izid te publikacije, ki je izšla ob njegovi 70-letnici, veliko zadoščenje, saj  je ravno on bil tisti, ki je pri izvedbi tega projekta nosil glavno breme. 

Leta 2017 je predsednik slovenske države Borut Pahor izročil Ludviku Karničarju red za zasluge predsednika RS.