Slovensko zadružništvo na Koroškem je doživelo v minulih letih vrsto hudih zarez. Kaj so bili, strnjeno, glavni oz. odločilni vzroki, da je prišlo do znanih posledic?

Felix Wieser: Gospodarska in bančna kriza, premalo kapitalske rezerve (dejstva, da obstajajo leta debelih in leta suhih krav, se niso vsi zavedali!!), previsoki stroški poslovanja in ne vedno pravi profesionalni pristop, nepoznavanje poslovanja na hrvaškem trgu in neupoštevanje rizikov (Landesrisiko), preveliki krediti na slovenskem trgu, tako eksterna kot interna revizija nista pravočasno zaznali in opozorili na rizike na Hrvaškem in v Sloveniji, FMA je predpisala bistveno več lastnih sredstev (SREP-kvota), nepripravljenost za izvajanje reform, večina vodilnih v menedžmentu in odborih v samostojnih Posojilnicah in Zvezi Bank je želela in mislila, da lahko ostane vse tako, kot je bilo pred krizo.

Je prišlo do dogodkov, ki so povzročili prevzem večinskega deleža skozi Raiffeisnovo zvezo, šele v zadnjih letih, ali tudi že pred tem?  

Vsak, ki kupuje stanovanje ali zida hišo, ve, da potrebuje kredit za daljše obdobje – to je za 15, 25 ali več let.

Tudi investicije v podjetja se financirajo na daljše obdobje – 15 do 20 let.Se pravi, da so napake, ki se pri oddajanju kreditov zgodijo, vidne šele veliko let kasneje.Upravni odbor Zveze Bank je oktobra 2010 pripravil strokovno delavnico. Za proces reorganizacije, ki smo mu dali delovni naslov ROKS, sva se takrat najbolj zavzemala z Marianom Wakounigom. Sodelovali so vsi, ki so takrat v Posojilnicah in Zvezi Bank opravljali pomembne naloge. Bil je sprejet skupen dogovor, da se Posojilnice v Rožu in Podjuni združijo in da prestrukturiranje izpeljemo do konec leta 2011. Združevanju in prestrukturiranju Posojilnic nihče ni glasno nasprotoval. Vendar smo pri konkretizaciji hitro ugotovili, da pripravljenosti za spremembe ni bilo in je večina želela ohraniti star sistem, s tem pa je bila pot odprta drastičnim ukrepom, ki so se nekaj let kasneje morali zgoditi. Ukrepi seveda ne bi bili tako ostri, če bi se proces združevanja in povezovanja začel pred desetimi leti.

V svetu digitalizacije in umetne inteligence je od novih tehnologij prizadeto predvsem tudi bančništvo. Zamolčati verjetno tudi ne gre neoliberalističnega ustroja EU, ki pogojuje brezkompromisno maksimiranje profita. Od katerih pričakovanj na slovenski bančni sektor se bo v prihodnje verjetno treba posloviti?

Digitalizacija in zahtevni  predpisi regulatorja (FMA) postavljajo banke pred velike izzive, ki se bodo v naslednjih letih odražali tako, da bo poslovanje potekalo predvsem na digitalnem področju in visoko-kvalitetnem svetovanju. 

Bančni posli medtem potekajo prekomejno. Mlajše generacije sploh ne prihajajo več v poslovalnice in se poslužujejo le še digitalnega poslovanja. Seveda so tudi predpisi evropske centralne banke zaostrili situacijo v bančništvu, saj morajo banke v današnjem času imeti veliko več lastnih sredstev kot pred leti.

Kako je treba oceniti položaj Posojilnic in Zadrug danes in izglede na prihodnji razvoj?

Vse poslovalnice – Ločilo, Šentjakob, ki pokriva tudi Gure, Borovlje, Železna Kapla, Dobrla vas in Pliberk poslujejo pozitivno. Posojilnica je stabilna, ima več kot 15% lastnega kapitala, zelo uspešno poteka obdelava slabih kreditov, ki se ne obrestujejo. Operativno poslovanje je bilo že v letu 2018 pozitivno.  Posojilnica uspešno deluje na domačem koroškem trgu in tudi v Sloveniji. Izgledi so dobri, sodelavke in sodelavci so kompetentni in motivirani, stranke in člani ostajajo zvesti Posojilnici. Posel se v letu 2019 zelo dobro razvija. Poslovodstvo poroča, da bo Posojilnica v letu 2019 dosegla pozitiven letni uspeh. 

Zadruga Pliberk je pridobila nove lastnike, ki so okrepili kapitalsko strukturo, poslovalnice se posodabljajo, kar se po izjavah poslovodje mag. Reiterja zrcali v pozitivnih številkah.

Posojilnicam in Zadrugam pripisuje prebivalstvo na dvojezičnem ozemlju tudi v današnjem času pomembno vlogo. Katerim pričakovanjem na terenu bo slovenski zadružni faktor tudi odslej lahko zadovoljivo ustregel?

Posojilnica Bank je edina koroška banka, v kateri je slovenščina popolnoma enakopraven in enakovreden jezik nemščini – to je jasno zapisano tudi v pravilih. Poslujemo tako v Celovcu kot na celotnem dvojezičnem ozemlju v slovenskem, nemškem in še kakšnem jeziku.

Številke so za navadnega človeka dosti-krat bolj teoretične narave. Čustveno pa se naš človek seveda odziva na zapiranje Posojilnic na vasi, ki so tudi v vlogi nekakšnega povezovalnega elementa. Katere opcije obstajajo za poslopja ukinjenih podružnic? 

V zadnjih letih smo uspeli ohraniti povsod tam, kjer so delovale samostojne Posojilnice, poslovalnice, z izjemo Bilčovsa. Vsa poslopja, ki jih je bilo nesporno preveč, so kupili domačini. V sodelovanju z društvi in krajevnimi odbori smo iskali in večinoma tudi našli rešitve, ki so bile dobre in koristne. Tudi vrsto drugih  problemov rešujemo v dogovoru s krajevnimi odbori. Krajevni odbori, ki imajo svoje mesto tudi v novih pravilih Posojilnice, redno organizirajo skupaj z upravnim odborom Posojilnice informativne sestanke, na katerih poslovodstvo in organi Posojilnice informirajo člane.

Posojilnica Bank podpira kot sponzor športna in kulturna društva pri nas in se angažira tudi pri socialnih projektih. Kakšen je obseg teh dejavnosti? 

Posojilnica Bank stalno podpira športna in kulturna društva, izobraževalne ustanove in druga  društva v južnokoroški regiji z več stotisoč evri. S tem dokazujemo, da nam je pospeševanje naših članov in strank pomembna zadeva, kot to piše tudi v pravilih.

Kako pomembno je danes slovensko zadružništvo za slovensko manjšino na Koroškem?

V času, ko pristne zadružne ideje izpodrivajo stremljenja za optimiranje dobičkov, Posojilnica Bank skuša preko krajevnih odborov krepiti ideje solidarnosti, sodelovanja in medsebojne pomoči. Res je, da so te ideje bolj zasidrane na podeželju kot v velikih mestih.

Posojilnica Bank ima s svojimi sodelavkami in sodelavci dovolj strokovnega znanja, da lahko posluje pozitivno in uspešno. Naše stranke na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji znajo ceniti poznavanje dvo- in večjezičnosti, kulturnih in gospodarskih posebnosti v regiji.

V veliki Raiffeisnovi družini delajo sodelavke in sodelavci iz več kot 50 narodnosti in prav na tem temelji tudi uspeh Raiffeisnovih struktur. Izhajamo iz tega, da Raiffeisen ceni naše poznavanje posebnosti v regiji, kjer delujemo in da bomo ob konsekventnem delu lahko tudi v prihodnosti nudili našim članom, strankam in sodelavcem uspešno gospodarsko okolje.

Za nastalo situacijo iz minulih let ne moremo in ne smemo kriviti Raiffeisnove zveze, saj sami več kot desetletje nismo prepoznali, kakšne velike spremembe prihajajo na bančnem področju. 

Komu kaže glede prihodnosti zadružnega sektorja med koroškimi Slovenci prisluhniti: optimistom ali črnogledom? Ali mešanici obeh?

Pogosto prebiramo in poslušamo zelo površne, nestrokovne in celo zlonamerne komentarje in izjave in se moramo vprašati, kakšne motive zasledujejo ti ljudje. Želijo pomagati ali škodovati?

Pri sanaciji koroško-slovenskega zadružnega bančništva je treba delati skrajno profesionalno, povezovalno in nekonfliktno. Črnogledstvo še nikoli nikomur ni pomagalo, kvečjemu škodilo. Pretiran optimizem, ki ne temelji na trezni oceni in presoji situacije, pa pravtako nikomur ne koristi.

Koroško-slovensko-zadružniško bančništvo je od ustanovitve leta 1872 prehodilo huda krizna obdobja in bilo večkrat ogroženo. Vedno so se našli možje in žene, ki so stopili skupaj, zavihali rokave in poiskali pot naprej. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Pri tem pa nas mora voditi pravilo PANTA RHEI / VSE TEČE / ALLES FLIESST.