Koroška Na okoliških zborih Posojilnice v zadnjih tednih je postalo znano, da je bilančni rezultat za leto 2018 zopet negativen in znaša izguba krepkih 14,7 milijonov evrov. Če seštejemo izgube vseh zadnjih let – poslovno leto 2017 se je končalo z 8,8 milijona iz-

gube – se le-te grmadijo zdaj na skupno 72 milijonov evrov. V nekdanjih šilingih skoraj ena milijarda.

 Avstrijska Raiffeisenova garancijska ustanova, ki jo v glavnem sestavljajo vse deželne Raiffeisenove Banke in Raiffeisenbank International na Dunaju, je morala lani spet primakniti Posojilnici  kakih 14 milijonov deležev in dopolnilnega kapitala, ker bi sicer bila ogrožena njena bančna licenca. Neimenovan poročevalec je v zadnji številki Novic poročal o okoliškem zboru v Borovljah in, ne morem reči drugače kot najbrž ironično, pisal o dobrih izgledih za Posojilnico. 

Okoli 95 % vsega deležnega kapitala je zdaj v lasti Raiffeisenove garancijske ustanove. Natančnejše  vzroke za stanje more devet tisoč članov Posojilnice izvedeti šele iz bilance in revizijskega poročila za leto 2018, ki pa bo verjetno kot vsako leto objavljeno v Raiffeisenzeitung šele novembra/decembra letos.

Po teh velikih izgubah se mora torej nekaj zgoditi. Kakšen naj bi torej bil mogoč scenarij za prihodnost »naše« Posojilnice? Na enem izmed okoliških zborov  je nek član namignil, da naj bi Raiffeisenove deleže pri Posojilnici kupila/prevzela RLB Koroška (Raiffeisenlandesbank Kärnten) in bi bili tako v prešnjih letih razvrednoteni ali vrednostno popravljeni obstoječi deleži pri Posojilnici zopet nekaj vredni, saj bi le-ta dobila potentnega strateškega večinskega lastnika.

 Iz tega bi sledilo, da bi povsod tam, kjer na južnem Koroškem obstajajo z Raikami in podružnicami Posojilnic dvojne strukture – in te obstajajo povsod razen v Borovljah –, koroški Raiffeisen  prevzel vse podružnice, v Borovljah pa bi nastala iz podružnice Posojilnice nova podružnica Raiffeisenbank Rosental.

 Celovška centrala Posojilnice pa je glede na finančno moč prostorsko tako in tako za nekajkrat prevelika. Večino sodelavcev  Posojilnice pa bi Raiffeisen moral že iz poslovnih razlogov in zaradi njihovega poznanja strank prevzeti. Pri vsem tem pa bi se v podporo manevra moral zaradi latentnega rizika pri Posojilnici prevzem Raiffeisenovih deležev pri njej izpeljati z velikim vrednostnim popustom, medtem ko bi  majhne deleže tisočerih fizičnih članov in deleže drugih pravnih oseb prevzeli po nabavni vrednosti. Isto naj bi veljalo za dopolnilni kapital. 

Takšno »sodelovanje« ne bi predstavljajo nekaj čisto novega, saj je  južnokoroška Raiffeisnovka že  finančni spremljevalec Zadruge in Živinorejske zadruge (nakup deležev pri nekdanji Posojilnici Pliberk) v Podjuni.To  je razvidno iz zemljiških knjig. Upam na dober razplet zadeve.

Posojilnica 1872 – 2020?