Bozen Poslovna delegacija, ki jo je organizirala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, je obiskala primere dobre poslovne prakse na Južnem Tirolskem.

Še pred nekaj desetletji je bila Južna Tirolska med revnejšimi regijami in strukturno šibka, danes z bruto domačim proizvodom 42.900 evrov na osebo sodi med najmočnejše regije Evrope. Stopnja brezposelnosti je pod tremi odstotki, gospodarstvo ustvari skoraj 5 milijard evrov letnega izvoza. Kar 86 odstotkov podjetij ima največ do pet zaposlenih, večina je v družinski lasti, turizem in kmetijstvo igrata pomembno vlogo, s 530.000 prebivalci pa je dežela primerljiva s Koroško.

Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca je minuli teden vabila poslovno delegacijo na Južno Tirolsko, obiska so se poleg predstavnikov SGZ in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta udeležili predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh ter profesorja z višje tehnične šole (HTL) v Beljaku, ki sta priložnost izkoristila tudi za navezovanje stikov za čezmejne šolske izmenjave.

Med drugim je delegacija obiskala zadružno vodeno sirarno v Toblachu, tehnološki park NOI v Boznu, mednarodno dejavno jeklarsko podjetje Pich-ler Stahlbau (v Ljubljani gradi trgovinski center Aleja), ki je zraslo iz majhne podeželske kovačije, Trgovinsko zbornico ter čez meje Italije uspešno mizarstvo Erlacher.

Obiska se je udeležil tudi predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) Štefan Domej. »Južna Tirolska dokazuje, da je mogoče kljub težjim geografskim okoliščinam dobro gospodariti. Iz kmetijstva ima še enkrat toliko prihodka kot Koroška, ker kmečke pridelke zna bolje poplemenititi. Cena mleka je s 56 centi bistveno višja kakor pri nas, ker imajo dobro specializirane mlekarne in sirarne. Na Južnem Tirolskem me posebej fascinira odprtost, večjezičnost, predvsem pa samozavest nemško govorečega prebivalstva. Nam, koroškim Slovencem ravno to manjka, pa tudi ponos in večja zavzetost v gospodarstvu. Zato je treba iskati možnosti gospodarskega sodelovanja z Južno Tirolsko ali pa vsaj izmenjave znanja in izkušenj. Povezovanje, ki ga organizira SGZ, je zato tako pomembno.«

Obisk Južne Tirolske, ki zna prednosti dvo- in večjezičnosti izkoristiti bistveno bolje kot Koroška, je predsednik SGZ Benjamin Wakounig ocenil kot uspešen, »ker smo privabili tudi OZS. S tem živimo sporazum o sodelovanju, ki ga je SGZ pred tremi leti podpisala z Industrijsko in trgovinsko zbornico v Boznu. Zaradi naše dobre povezanosti v alpsko-jadranskem prostoru smo za Spirit, za slovenski poslovni klub, pravi partner za Avstrijo in Južno Tirolsko. Kot SGZ sicer ne moremo posegati v poslovno operativo, lahko pa vzpostavimo povezovanje.«