Slovenj Gradec Dobre tri hektarje meri površina, na kateri so razloženi hlodi, vsak od njih oštevilčen in z vsemi podatki skrbno registriran tudi v licitacijskem katalogu sortimentov, ki je iz leta v leto debelejši. Letos ima 169 tesno popisanih strani. 3706 hlodov skoraj tridesetih drevesnih vrst, večinoma iz Slovenije, nad 80 iz Koroške in nekaj iz sosednje Hrvaške. Ponudniki in kupci iz domala vse Evrope, pa tudi iz ZDA, Japonske in Kitajske in izredno zanimanje kmetov, lesnih trgovcev in proizvajalcev vrhunskih lesnih izdelkov, vse to je zaznamovalo to pomembno lesno licitacijo. Organizatorji licitacije so Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zavod za gozdove Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije.
Marjan Tomažej in Jože Jeromelj
Javor za 15.389 evrov
Od nad 3700 kubičnih metrov razstavljene hlodovine 29 vrst vrednostnega lesa le majhen del ni bil prodan do srede, je pa v drugem prodajnem krogu našel kupca. Med najbolj vževčne vrste vrednostnega lesa sodijo gorski javor, oreh, hrast, macesen in pa »resonančna« smreka, saj iz njih pridobivajo vrhunske furnirje, les za dragoceno pohištvo in vrhunska glasbila kot violine in kitare. Če ima gorski javor tako imenovana rebra, mu pravijo javor rebraš (Riegelahorn po nemško), njegova cena pa znatno poraste. Letos je javor rebraš z 1,67 kubičnega metra bil ocenjen na 15.389 evrov. Kupil ga je italijanski proizvajalec furnirjev.
Priprave trajajo tri mesece
Pobudnik in početnik slovenjgraške licitacije je Jože Jeromelj. Pravi, da je izvedba licitacije velik organizacijski in časovni izziv, saj same priprave trajajo več mesecev. Podatki, da je na prvi licitaciji pred trinajstimi leti bilo 600 m³ lesa in 800 hlodov, letos pa 3724 m³ lesa in 3706 hlodov, lepo ponazarjajo razvoj in rast prireditve, ki je danes najpomembnejša v Evropi. Bistveno za razvoj in ugled licitacije je tudi to, da ima Slovenija zelo dobre pogoje za rast številnih vrst vrednostnega lesa, predvsem gorskega javorja, in da jih je v zadostni meri na voljo.
Jeromelj pa že dalj časa opozarja na težavo s prostorom za licitacijo. Ker se tudi Slovenj Gradec vse bolj širi v pokrajino, je vse težje najti več hektarjev veliko, nezazidano in za težka transportna vozila lahko dostopno površino. Zadnja leta se je razstavni prostor menjaval. Zdaj pa kaže, da bo občini Slovenj Gradec, organizatorjem licitacije in pristojnemu ministrstvu v Ljubljani le uspelo najti ustrezno zemljišče za licitacije.
Na licitacijo namesto v peč
Marjan Tomažej, strokovni sodelavec koroške kmetijske zbornice, že leta spremlja razvoj slovenjgraške licitacije vrednostnega lesa in je tudi letos vodil izobraževalni obisk koroških kmetic in kmetov skozi to ponudbo. Po njegovem mnenju je slovenjgraška licitacija največja te vrste v Evropi. Francozi imajo drugačen način licitacije. Oni les ocenjujejo in prodajajo na panju, se pravi na stoječem drevesu. Zaradi logističnih in organizacijskih pogojev in okvirov je takšen način licitacije možen samo v velikih sestojih iste vrste lesa. Tomažej dobro pozna gozd in lesno ponudbo na Koroškem in v Sloveniji, saj že leta spremlja koroške ponudnike na slovenjgraški licitaciji. Slovenija je po njegovem mnenju prav predestinirana za takšno prireditev ponudbe plemenitega lesa, saj je dobro oskrbljena z njim. Počasi pa se tudi sosednje države in pokrajine, na primer Koroška, vključujejo v to licitacijo. Zato Tomažej kmetom oz. lastnikom gozdov svetuje, da so pri plemenitih drevesih še posebej pozorni in da jih namesto za v peč morda namenijo za licitacijo v Slovenj Gradcu. On in sodelavci Kmetijske zbornice in KIS pa tudi okrajni gozdarji bodo kmetom in lastnikom gozdov radevolje svetovali.
