Celovec V treh desetletjih delovanja se je dvojezična trgovska akademija v Celovcu s svojim gospodarskim in jezikovnim profilom uveljavila kot eden izmed treh koroških stebrov šolanja v slovenščini na višji šolski stopnji.

Ob ustanovitvi dvojezične trgovske akademije v Celovcu leta 1990 ne Avstrija ne Slovenija še nista bili del skupnega gospodarskega prostora v EU, šola pa je že tedaj svoje dijake uvajala v ekonomsko sodelovanje med obema država, v skupni Evropi ter v globaliziranem svetu. Do konca meseca februarja velja vpisni rok za novo šolsko leto. Ravnatelj Hanzi Pogelschek med prednostmi šole poudarja, da absolventi po maturi takoj lahko najdejo zaposlitev. Zanje se podjetja in ustanove zanimajo celo že pred zaključkom šole.

Jeseni bo minilo 30 let, odkar je dvojezična trgovska akademija odprla svoja vrata. Zdi se, da je v njej uresničena marsikatera zamisel evropskih povezovanj.

Hanzi Pogelschek: Šola je bila za slovensko manjšino na Koroškem ustanovljena ne nazadnje po zaslugi tedanjega državnozborskega poslanca Zelenih Karla Smolleja. Od vsega začetka je bila zasnovana kot čezmejno odprta šola. Tedaj ne Avstrija ne Slovenija še nista bili v EU, šola je s svojo vizijo, da je odprta za dijake iz sosednjih držav, bila pred časom. Odprta je tudi za dijake, ki niso pripadniki manjšine in bi se slovenskega jezika radi naučili ter se v njem izobraževali.

Čezmejnost in jezikovna odprtost sta najbrž dodana vrednost šole, ker dijaki lahko že med šolanjem navežejo stike v širši regiji.

Slovenska gospodarska zveza to dokazuje s projektom MAJ – Mreža Alpe Jadran, v katerem povezuje mlade Slovence iz vseh držav nekdanje avstro-ogrske monarhije. Naša šola je od samega začetka podpirala čezmejno ekonomsko sodelovanje. Eno prvih gesel šole, ki ga uporabljamo še danes, je bilo: Danes sošolci, jutri poslovni partnerji. To je danes res uresničeno, ker absolventi delujejo na vseh celinah, predvsem pa v naši regiji. S tem se potrjuje, da absolventi najdejo delovno mesto. Večjezična izobrazba pomeni tudi, da slovenščina odpira svet slovanskih jezikov, z nemščino je odprt prostor največje ekonomske sile v Evropi, angleščina je tako že samoumevna, italijanščina pa prihaja iz romanske skupine. To so tisti štirje jeziki, ki jih obvladajo naši absolventi, nekateri jih pa znajo še več. Obenem je šola vseskozi bila dobra opcije za dijake iz priseljeniških družin.

Zaposljivost za absolvente ni problem?

Ni. Vedno spet prihajajo ponudbe za delovna mesta. Nazadnje je bil tukaj predstavnik iz koroškega sodstva, kjer potrebujejo ljudi z znanjem slovenščine tako v upravnem sistemu kakor tudi kot izšolane sodnike. 

Kakšno je razmerje med dijaki, ki se zaposlijo takoj po maturi, in med tistimi, ki se odločijo za nadaljnji študij?

Med 600 absolventi se je skoraj polovica odločila za takojšnjo zaposlitev, večji del pa gre študirat. Nekateri absolventi so kasneje ustanovili celo lastna podjetja.

Šola je ekonomsko usmerjena, gospodarstvo živi tudi od praktičnih izkušenj. Kako šola živi razmerje med teorijo in prakso?

Z leti je šola razširila izobraževalni profil in danes dijaki po drugem letniku izberejo eno izmed štirih težišč. To so informacijsko-komunikacijska tehnologija, tako imenovani electronic business, ki je standardiziran po vsej Avstriji. S šolsko avtonomijo smo dodali menedžment za šport in kulturo, ki je posebej zanimiv in potreben za manjšino. Dodatno smo razvili menedžment za okoljevarstvo in energetiko ter kot četrto težišče kombinirano ekonomsko-tehnično izobrazbo za okoljsko tehniko v sodelovanju z višjo tehnično šolo HTL. Absolventi tega programa lahko na primer pridobijo certifikat za energetskega svetovalca. Na šoli imamo še štiri učne firme ter s t.i. Junior Company tudi realno ekonomijo.

Kooperacije z drugimi ustanovami so za trgovsko akademijo najbrž posebej pomembne.

Vedno imame povezave. To je lahko SGZ s projektom MAJ, pri katerem sodelujejo naši dijaki in navežejo stike s slovensko govorečimi v drugih državah. Sodelujemo v evropskem programu Erasmus+, pri katerem dijaki in profesorji opravijo prakse v tujini, kar posebej podpiramo. Partnerstva za izmenjave imamo tudi z drugimi šolami, tudi v tujini. V sodelovanju  z univerzo v Celovcu ponujamo intenzivne jezikovne tedne, ki so ob začetku šolanja pomembni za dijake, ki prihajajo iz Slovenije ali Italije, istočasno v sodelovanju z univerzo v Ljubljani za dijake, ki morajo utrditi znanje slovenščine. Poleg tega so številni projekti del rednega programa. Ob stoletnici plebiscita sodelujemo v dveh projektih za Carinthija2020. Že leta pa velja pri nas geslo Zdrava šola, povezano z zdravo prehrano. Pri tem je mogoče pridobiti dodatno izobrazbo.

Kakšne so možnosti za opravljanje obveznih učnih praks?

Poleg vsakoletne ekskurzije tretjih letnikov v središče EU na evropski ravni sodelujemo pri obveznih praksah v že omenjenem programu Ersamus+, dobro sodelujemo tudi s številnimi domačimi podjetji in ustanovami, od Gospodarske zbornice do bank in proizvodnih podjetij. 

Kakšni so pogoji za vpis na dvojezično trgovsko akademijo?

Enaki kakor za vse druge poklicno-izobraževalne višje šole. Pogoji za sprejem so odvisni od rezultatov na nižji stopnji gimnazije ali v srednji šoli, pri nas pa je slovenščina kot drugi učni jezik obvezna. Kdor je ne obvlada dosti, mora biti pripravljen, da se je nauči.