
Nagrado prejme za svoje življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter avdiovizualne dokumentacije slovenskih narečij na Koroškem. Podelitev Tischlerjeve nagrade bo v ponedeljek, 26. januarja 2026, ob 19. uri v Tischlerjevi dvorani v Celovcu.
Herta Maurer-Lausegger, rojena leta 1953, je po maturi na Slovenski gimnaziji v Celovcu (leta 1972), na Univerzi v Gradcu (Karl-Franzens-Universität Graz) najprej študirala slovenščino, pedagoška smer, na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost (Hochschule für Musik und Darstellende Kunst) pa glasbo za šolski pouk. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1973 menjala študij in med letoma 1973 in 1980 opravila študij slavistike in etnologije na Univerzi v Gradcu, ki ga je zaključila s temeljito raziskavo terminologije, povezane s kmečkimi mlini v slovenskih narečjih na Koroškem.
Med letoma 1973 in 1976 je ob rednem študiju študirala še prevajalstvo na Inštitutu za prevajalske vede (Institut für Übersetzer- und Dolmetscherausbildung) na Univerzi v Gradcu, ki ga je zaključila leta 1976 kot strokovno usposobljena prevajalka za slovenščino (akademisch geprüfte Übersetzerin »Slowenisch«). Leta 1988 pa je opravila še koncesijski izpit za gostinstvo.
Po študiju leta 1980 je bila sprva zaposlena kot strokovna sodelavka raziskovalnega projekta graške slavistike »Inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem«. Leta 1983 je prevzela vodstvo novo ustanovljenega etnološkega oddelka pri Krščanski kulturni zvezi. Med letoma 1973 in 1985 je bila prosta sodelavka Slovenskega sporeda avstrijske radiotelevizije ORF v Celovcu, kjer je oblikovala etnološke prispevke v slovenskih koroških narečjih. Občasno je v sodelovanju z glasbenikom Helmutom Wulzem sooblikovala dvojezično oddajo Deželnega studia ORF za Koroško »Dežela ob Dravi – Land an der Drau«.
Med letoma 1984 in 2019 je bila zaposlena na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu, kjer je predavala jezikoslovje in kulturne vede. Med letoma 2014 in 2015 je bila tudi predstojnica Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu.
47. Tischlerjeva nagrada
Nagrado bosta podelila predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravko Inzko. Tischlerjevo nagrado podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev kot najvišje priznanje obeh organizacij od leta 1979 naprej. Poimenovana je po dr. Jošku Tischlerju (1902–1979), ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev in ustanovnemu ravnatelju Slovenske gimnazije.
Prejemniki te nagrade so kulturni in politični delavci, katerih prispevki na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike pomembno obogatijo slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Nagrado lahko prejme tudi posameznik ali posameznica, ki je s svojim delom posebej pripomogel k širjenju in utrjevanju narodne zavesti ter ugleda koroških Slovencev, bodisi v domovini bodisi v tujini.
Visoko priznanje Tischlerjeve nagrade mi pomeni izjemno veliko. Vidim ga v eni vrsti skupaj s počastitveno nagrado za ljudsko kulturo Dežele Koroške 2023 in priznanjem Zveze društev Slavistično društvo Slovenije 2023. Obe priznanji, pa tudi Kugyjevo nagrado skupnosti koroških Slovenk in Slovencev iz leta 2012 in nekaj drugih priznanj, ki sem jih že prejela, vidim kot nagrado, ki ne gre le meni, ampak tudi vsem tistim ljudem, brez katerih ne bi bilo mojih filmov in dokumentacij. Poleg vseh igralcev in pevcev v filmih se to nanaša predvsem na filmska strokovnjaka Ivana Klariča in Foltija Čertova s kolegi iz produkcije ARTIS, s katerimi že od leta 1998 doma in po svetu žanjemo priznanja za naše delo.
Iz rubrike Kultura preberite tudi