»Srečanje poživilo stoletno povezavo med Slovenci«

Dvojezični napis je na Slovensko cerkev pred desetimi leti namestilo neformalno združenje Klub 99. »Klub 99 smo pred 15 leti ustanovili Feliks Wieser, Karl Hren, Sonja Kert-Wakounig in jaz, naš prvi projekt pa je bil postavitev spominske table za Angelo Piskernik v Železni Kapli,« pripoveduje pobudnik Kluba 99 in soorganizator čezmejnega srečanja Ivan Lukan. To srečanje je v desetih letih obstoja preraslo zgolj koroške okvire in danes povezuje Slovence z zahoda Koroške (zgornji Rož, Zilja), iz Gorenjske in Italije (Kanalska dolina, Rezija), pa tudi nemško govoreče (Naturpark Dobratsch). Kot največjo zaslugo srečanja Ivan Lukan vidi »poživitev povezave med Slovenci treh dežel, poživitev, ki je obstajala skozi stoletja, a je pred našim srečanjem grozilo, da zamre«. Lukanu, ljubitelju gora, se je pred desetimi leti utrnila ideja za dvojezični napis na Slovenski kapeli na Dobraču, ki sta jo takoj podprla Simon Trießnig in Gorazd Živkovič. »Ljudje so hodili mimo, ne da bi kaj vedeli o tej cerkvi in kako je nastala. To je najviše pritrjena dvojezična tabla na Koroškem, na 2166 metrov višine,« pripoveduje Ivan Lukan. Slovenska cerkev na Dobraču sodi pod župnijo Čače. Poleg postavitev obeh dvojezičnih tabel v Železni Kapli in na Dobraču je Klub 99 realiziral tudi prvo dvojezično kulturno pot na Gracarco v občini Škocjan.

Organizatorji letos 13. junija na srečanju pričakujejo okoli 100 ljudi. V glavnem so to Slovenci iz Roža in z Zilje. Ziljani so po besedah Ivana Lukana sploh najbolj zvesti pohodniki in udeleženci srečanj. Prvi društvi, ki sta se pridružili pobudi za srečanje, sta bili SPD Dobrač in SPD Zila. Kot dodaja Lukan, »ne smemo pozabiti na res veliko pomoč naravnega parka Dobrač, ki nam močno pomaga pri organizaciji, predvsem s prevozom in z možnostjo koriščenja Planinskega doma na Dobraču, kjer je običajno malica udeležencev srečanja«.

Priznanje Naša Slovenija 2026, ki ga podeljuje gibanje Kultura-Natura Slovenija s predsednikom Slavkom Mežkom na čelu, bodo v nedeljo, 21. junija, v Rezijanskem kulturnem domu na Ravanci prejeli tudi organizatorji Čezmejnega srečanja na Dobraču. Ti so letos edini nagrajenci iz avstrijskega zamejstva. Gibanje Kultura-Natura Slovenija si prizadeva za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine, priznanja Naša Slovenija pa podeljuje od leta 2009. Žiriji predseduje dr. Herta Maurer-Lausegger. Ivan Lukan pravi, da se bodo »po­trudili, da trije ali štirje prevzamemo priznanje, in sicer osebe iz Koroške, Gorenjske, Kanalske doline in Rezije.«

Ob 7.30 v soboto, 13. junija, bo brezplačni avtobus Naravnega parka Dobrač potnike s parkirišča Draubodenweg zapeljal do Rožtrate, od tam bo ob 8.30 pohod proti vrhu Dobrača 400 m više. Del pohoda je tudi kulturnozgodovinski prispevek deželnega konzervatorja Gorazda Živkoviča o zgodnji Karantaniji. »Gre za slovansko poselitev Koroške, predvsem za zgodnjo dobo, ki je bila v preteklosti zelo zaničljivo obravnavana s strani arheološke stroke, dokler ni na Koroško prišel arheolog Franz Glaser,« pravi Živkovič. Na letošnjem čezmejnem srečanju bo ob 11.30 uri maševal krški škof Jože Marketz. Maši sledi skupno petje pevk in pevcev iz Avstrije, Slovenije in Italije. Ob 15.30 bo avtobus z Rožtrate odrinil nazaj proti Beljaku.