To je o Tednu koroških Slovenk in Slovencev povedala organizatorka, profesorica Monika Novak-Sabotnik, ki na Slovenski gimnaziji v Celovcu poučuje predmete verouk, zgodovino ter mediacijo in komunikacijo. Z njo smo se pogovarjali o tednu, ki ima za gimnazijce pester urnik delavnic, strokovnih izletov in obiskov slovenskih ustanov.

Kdaj in kako se vam je porodila ideja o tovrstnem načinu izobraževanja, ki ni v obliki klasičnega pouka?

Monika Novak-Sabotnik: Ideja o snovanju tega tedna se mi je porodila leta 2017 ob praznovanju 60-letnice Slovenske gimnazije, ko smo razpravljali o načrtih za prihodnost. Takrat smo imeli dan Slovenske gimnazije in so prišle medijske ustanove Novice, Nedelja, ORF. Pomislila sem, da bi kaj podobnega lahko imeli ne le en dan, ampak cel teden. In bilo je odmevno tudi pri mladini, tako da so me po prvem tednu že začeli spraševati »kdaj bomo pa mi to imeli« … Zame je to pomenilo veliko povratno informacijo, dejstvo, da so uživali. To je šola na drug, bolj praktičen način, in zdi se mi, da lahko od tega odnesejo veliko znanja. Trije stebri Tedna koroških Slovenk in Slovencev so: delavnice, strokovni izleti in obiski slovenskih ustanov.

Teden ima pester urnik. Kakšni so vaši vtisi? Vam gre vse po načrtu? 

Ja. Danes (28. 9. 2021) sem bila kot razredničarka s svojim razredom na razstavi »doma/daheim« v muzeju Wernerja Berga v Pliberku, kjer smo imeli delavnico »jaz in portret z razstave« s fotografom Karlheinzem Fesslom, avtorjem aktualne razstave intervjujev in portretov 65 koroških Slovenk in Slovencev. Učenci so ustvarjali dialog s temi portreti in s portreti Wernerja Berga tako, da so si izbrali določen portret, ki jih je posebno nagovoril.

Karlheinz je nato fotografiral vsakega učenca z izbranim portretom. In je bilo fantastično. Delo je trajalo skoraj štiri ure in je bilo izredno navdihujoče in intenzivno, to, kako so šli v diskurz, sami iskali svojo identiteto … Imamo srečo, da nas sofinancira tudi urad virov za slovensko narodno skupnost tukaj pri nas, ki nam omogoča predstavitev teh novonastalih fotografij v istem muzeju, ta pa bo 30. oktobra 2021, ob 14.30.

Kaj je glavni namen Tedna koroških Slovenk in Slovencev?

Najgloblja zamisel je, da iščejo svojo identiteto v dialogu z raznimi ponudbami. Za slovenskogovoreče, za naše otroke, ki so iz družin, v katerih se še slovensko govori, pa tudi za druge, ki prihajajo iz nemškogovorečih družin, da grejo iskat in še globlje spoznavat koroške Slovence in njihovo zgodovino. Tako imamo stalni strokovni izlet, imenovan »po poteh prednikov«, ki sovpada z učnim načrtom, ker imajo v 6. razredu temo Slovanov in Karantanije pri zgodovini in slovenščini. 8. razredi pa imajo jutri (29. 9. 2021) celodnevni strokovni izlet »po poteh angela« z Zdravkom Haderlapom, ki ga bomo zaključili z obiskom kmetije pri Peršmanu. Ti razredi so prebrali roman »Angel pozabe« Maje Haderlap, zato je odlično, da imajo priložnost podoživeti njegovo vsebino ob grapah in gozdovih, ki so kraj dogajanja, ter ob Zdravkovem pripovedovanju. 

S katerimi besedami bi opisali pomen Tedna koroških Slovenk in Slovencev?

Dejansko je to spodbuda. Spodbuda tudi v smislu, ko rečem, da šola, učenke in učenci zares zaživijo, če se odprejo navzven. To je šola za življenje. Iz tega lahko črpajo tudi razredne skupnosti – ko grejo nekam skupaj in skupaj doživljajo stvari, s tem krepijo socialne kompetence, povezanost med seboj in povezanost z narodno skupnostjo. To mi je dragoceno in tudi povratne informacije od učenk in učencev mi vse to potrjujejo.