Višja šola za gospodarske police v Šentpetru je 19. maja vabila na zaključno akademijo, ki so jo posvetili 80. obletnici pregona koroških Slovenk in Slovencev. Oblikovale so jo dijakinje in dijaki, pa tudi teatr zora pod režijsko taktirko Marjana Štikra.
Pred nekaj leti so na Višji šoli za gospodarske poklice zaključno akademijo ob koncu šolskega leta preimenovali v IMPULZ. Letos je bila zaključna slovesnost posvečena tematiki pregona koroških Slovenk in Slovencev, temi bega in migracij, v govorih in pesmih pa tudi vojni v Ukrajini.
IMPULZ 2022 je v Ražunovi dvorani startal sproščeno in veselo s pesmijo »Pri nas na Koroškem«, ki jo je izvedel ženski zbor Višje šole v Šentpetru. Že naslednja pesem »Die Gedanken sind frei« je, čeprav v duru, napovedala nekoliko težavnejše teme svobode misli, govora in dejanj. Sledil je nagovor ravnateljice Marije Olip, ki je čestitala dijakinjam in dijakom, a tudi spomnila na trpljenje ljudi spričo ruskega napada na Ukrajino.
Sledila je projekcija dokumentacije umetniške akcije SPD Rož, s katerimi so društvenice in društveniki leta 2012 (ob 70. obletnici pregona) javnost opomnili na pregon družin iz občine Šentjakob. Poleg prizorov iz akcije »Sledovi spomina« ta filmska dokumentacija (Ajda Sticker, »Zapisani sledovi spomina«, 2013) prinaša pogovore s pregnanci ter njihovimi vnuki. O izkušnji pregona pripovedujejo Franc Rehsmann, Toni Isopp in Jozi Sticker, njihovo izkušnjo pa komentirajo njihovi sinovi in vnuki.
Anja Partl je nato v angleščini prebrala presunljivo pesnitev »Home« somalsko-britanske avtorice Warsan Shire. Ta se začne z verzi: »Nihče ne pobegne od doma, če ni njegov dom gobec morskega psa. Nihče ne beži proti meji, če skupaj z njim ne beži celotno mesto.« Nadaljnji verzi pesnitve pričajo o nasilju na begu, o izkoreninjenosti beguncev, sodobnih Ahasverjev v tujem svetu, in o tem, da ne bi nihče ne naložil svojih otrok na gumijast čoln sredi viharnega morja, če ne bi zemlja postala pekel, strašnejši od vseh strahot odprtega morja.
Gledališki del prireditve IMPULZ 2022 je v režiji Marjana Štikra oblikovala dijaška dramska skupina VŠ Šentpeter skupaj z otroki iz gledališke skupine teatr zora. Njihovo udeležbo v predstavi je v okviru projekta »Schule-Jugend-Theater« (kurator Herbert Gantschacher) finančno podprla dežela Koroška, in sicer so mladinci in otroci inscenirali zgodnjo črtico Florjana Lipuša »Črnokruhovi«, bral je Tonej Sticker. Dogajanje na odru bi lahko povzeli kot konfrontacijo razcapancev-dijakov z militanto brezizraznimi otroki iz teatra zora, torej med pregnanci in akterji pregona. Med to konfrontacijo in branjem Črnokruhovih so vizualizacije nekdanjih dijakov VŠ Šentpeter Davida Krautzerja in Luke Štikra na obeh straneh odra Ražunove dvorane prikazovale pripravo in peko kmečkega rženega kruha.
Zaključna akademija Visoke šole za gospodarske poklice v Šentpetru se je ob 80. obletnici pregona koroških Slovenk in Slovencev aprila leta 1942 zaključila s pesmijo Balaševića »Samo da rata ne bude«. Ta je občinstvo na presunljiv način spomnila na vrednost miru, ki ga uživamo.
Več slik najdete tukaj: Povezava
