Več avstrijskih medijev je pred dnevi poročalo o pozivu Interesnega združenja avstrijskih pisateljic in pisateljev (IG AutorInnen) deželnim glavarjem v Zgornji in Nižji Avstriji, na Koroškem in Salzburškem. Kot ugotavlja pisateljsko združenje, ki tri deželne glavarje in eno glavarko poziva k spremembam deželnih himen, so avtorji besedila in/ali glasbe teh himen  problematični zaradi njihove bližine nacionalsocialističnemu režimu, zaradi česar so po prepričanju združenja te himne neprimerne za sedanjost. Na Koroškem je sporna četrta kitica deželne himne, ki jo je spisala Agnes Millonig. Do 10. obletnice koroškega plebiscita je imela pesem »Kärntner Heimatlied« le tri kitice, ki opevajo pokrajino Koroške. Leta 1930 je bil razpisan natečaj za besedilo četrte kitice, zmagalo je besedilo Agnes Millonig. Učiteljica je v tej kitici po prepričanju KSŠŠK in KSŠŠD, ki se pridružujeta kritiki pisateljev, »s formulacijami, kot je ‘Wo man mit Blut die Grenze schrieb’ –  (Kjer se je s krvjo pisalo mejo), izrazila svojo naklonjenost do nacionalizma«. Kot spominjajo celovški in dunajski klubaši, je Millonigova »leta 1933 pristopila k ‘NS-Frauenschaft’, s čimer je bila del v tem času v Avstriji ilelgalne NSDAP«. Dunajski in koroški študentski klub ne razumeta deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki je v prvi reakciji na pisateljsko pobudo menil, da besedilo četrte kitice pripadnike slovenske narodne skupnosti ne moti. »Četrta kitica, ki jo še danes pojejo na uradni slovesnosti dežele Koroške za 10. oktober, nas koroške Slovenke*ce vedno znova spomni, da v tej deželi še vedno nismo enakovredne*i,« oba kluba zavračata mnenje deželnega glavarja in nadaljujeta: »Če bi deželnega glavarja dejansko zanimalo sožitje obeh narodov, bi se zavzel za to, da bi v himni dvojezične Koroške imela svoje mesto tudi slovenska kitica. To bi bil pogumen korak v pravo smer, ki bi pokazal, da je deželi Koroški in njenim predstavnikom slovenska narodna skupnost in s tem dvojezičnost v deželi res pri srcu.«