Ob začetku šole se porajajo vprašanja, kaj bo prineslo novo šolsko leto, katere novosti se obetajo, ter seveda vprašanja o statističnih podatkih o vpisih, razredih, učiteljih. Vse to so povzeli ravnatelji slovenskih šol v Celovcu in okolici: Magdalena Kulnik (Slovenska gimnazija Celovec), Marija Olip (Višja šola Šentpeter) in Hanzi Pogelschek (HAK-TAK Celovec).
Slovenska gimnazija v Celovcu je s prvim septembrom zamenjala vodstvo, in sicer je mesto ravnateljice Zalke Kuchling prevzela Magdalena Kulnik. Gimnazija, ki je bila ustanovljena leta 1957 in je bila sprva nastanjena v prostorih realne gimnazije Lerchenfeldstraße v Celovcu v letošnjem šolskem letu (2025) praznuje 50. obletnico selitve v lastno poslopje. Poleg prilagoditve učnega načrta za prve in druge razrede je novost tudi ta, da imajo maturanti izbiro med predznanstveno nalogo, umetnostno-kreativnim delom ter ustnim oz. pisnim izpitom iz dodatnega predmeta.
Vedno več dijakinj in dijakov prihaja iz jezikovno mešanih družin. Narašča zanimanje tistih, ki jim slovenščina ni materinščina.
Magdalena Kulnik, Slovenska gimnazija
Na Dvojezični zvezni trgovski akademiji (HAK-TAK) letos teče 35. leto od ustanovitve. Doslej je šola izobrazila že več kot 870 absolventov. HAK-TAK se poleg obširne ekonomske izobrazbe zavzema za zdravo šolo in spodbuja zdrav življenjski slog s ponudbo dodatnih izobraževanj na tem področju ter s športnimi dejavnostmi. Letos pa dijakom prvič omogoča tudi neposreden vpogled v pravne procese v sklopu izobraževalne ponudbe okoljskega prava v sodelovanju z deželnim upravnim sodiščem.
Po besedah ravnateljice Olip letošnje šolsko leto za Višjo šolo Šentpeter ni prineslo bistvenih sprememb. Obetajo se njihove tradicionalne prireditve, kot so ples, dobrodelna tombola, sklepna prireditev »Impulz«. Pred kratkim je završala debata o prepovedi mobilnih telefonov, na katero so se šole različno odzvale. Slovenska gimnazija mobilnike na nižji stopnji zaseže za čas pouka, isti ukrep je načrtovan tudi za višjo stopnjo. HAK-TAK in VŠ Šentpeter prepovedujeta uporabo mobilnih telefonov med poukom, kršitev je na HAK-TAK sankcionirana z odvzemom mobilnika za čas pouka. Cilj HAK-TAK je »digital detoxing«, ki zavira nekontrolirano uporabo tehnologije in tako preprečuje odvisnost. Ravnateljica VŠ Šentpeter Marija Olip pa pravi: »Vedno večkrat se zgodi, da mobilni telefon vključimo v pouk, kajti pripravljamo in učimo za življenje.«
Vedno večkrat se zgodi, da mobilni telefon vključimo v pouk, kajti pripravljamo in učimo za
Marija Olip, VŠ Šentpeter
življenje.
Splošna statistika po šolah
Višjo šolo Šentpeter obiskuje 113 dijakov, na novo vpisanih je 46. V zadnjih desetih letih je število dijakov nihalo med 110 in 138, število vpisov med 24 in 47. Na šoli je zaposlenih 21 profesoric in profesorjev, tako da učiteljskega kadra trenutno ne primanjkuje. Slovenska gimnazija trenutno izobražuje 469 dijakov, od tega je 65 novih vpisov in trije novi prvi razredi. V zadnjih desetih letih je število dijakov nihalo med 501 in 586, letos pa je število po več kot 20 letih prvič padlo pod 500. V kolektivu je 62 profesoric in profesorjev, kar trenutno zadostuje potrebam šole. HAK-TAK letos obiskuje 225 dijakov, od tega je 57 novih vpisov in dva prva razreda. Statistika zadnjih desetih let kaže, da je bil maksimum dijakov 264, minimum pa 214, število vpisov je nihalo med 52 in 80. Učiteljski kader na šoli je razmeroma mlad, v njem je 37 profesoric in profesorjev, kar je za 17 več kot pred desetimi leti. Razveseljivo je, da je v profesorskem zboru veliko nekdanjih dijakov.
Splošni fenomen je, da jezikovno znanje pojema, ne zgolj slovenščine.
Hanzi Pogelschek, HAK-TAK
Mednarodnost na šolah
Večina dijakov na HAK-TAK prihaja iz Avstrije in Slovenije, tu in tam tudi iz Italije, Češke, Hrvaške, Bosne, Rusije in Belorusije. Zaradi različnega predznanja dijakov na področju slovenščine šola nudi tudi dopolnilni pouk. Na vprašanje, ali tekom let opažajo padec v znanju slovenščine, je ravnatelj Pogelschek odgovoril, da je »splošni fenomen, da jezikovno znanje pojema, ne zgolj slovenščine«. Populacija na VŠ Šentpeter je 75-% slovenska, 25-% avstrijska, vendar število koroških dijakov, ki imajo slovenščino za materni ali pogovorni jezik, upada. Z roko v roki s to statistiko gre tudi upad tega znanja učencev tekom let. Slovensko gimnazijo povečini obiskujejo dijaki iz Avstrije (324, tj. 69,23 %), nekaj jih prihaja tudi iz Slovenije (118, tj. 25,21 %), Rusije (7, tj. 1,5 %) in Italije (6, tj. 1,28 %). »Osnovno znanje slovenščine je zelo različno, odvisno od družinskega ozadja. Vedno več dijakov prihaja iz jezikovno mešanih družin. Narašča zanimanje tistih, ki jim slovenščina ni materinščina,« meni ravnateljica Kulnik.