Po skoraj točno enem letu je z dna morja na površje priplavala Podmornica. Šolskih oz. študentskih časopisov je v zadnjih desetletjih izšlo veliko, npr. Pogovori, Žetev, SRP itd. Časopis z naslovom Podmornica je bil najprej študentski časopis, ki je izhajal v osemdesetih letih.

Podmornica iz leta 1985

Ponovno se je ime uporabilo leta 2014 za dijaški časopis. Izšla je še ena izdaja leta 2015. Po dolgem premoru je zadnja Podmornica zagledala luč sveta lansko leto. Zagnana mladina pa odslej namerava izdati en časopis na pol leta. Pomembno je omeniti, da so celoten časopis, od pisanja člankov do oblikovanja, ustvarili dijakinje in dijaki sami.


Ela Ajda Grilc: Podmornica je bila vedno odlična možnost za koroškoslovensko mladino, da izrazi svoje mnenje o raznih temah. Hoteli_e smo s to tradicijo nadaljevati. Podmornica naj bo spet glasilo mladine, ki izhaja vsake pol leta. Proces ustvarjanja svojega časopisa je zmeraj zahteven, a tudi velik »hec«. Kot pravi_e novinarji_ke smo napisali_e članke in potem oblikovali_e našo Podmornico. Naučili_e smo se uporabljati nove programe na računalniku in ne biti frustriran_a, če kaj ne deluje.

Aljaž Pestotnik: Podmornica ni samo izdelek in rezultat motivirane mladine, ki se aktivno bori za slovenščino na Koroškem ter se ukvarja z njo. Je tudi eksperiment spolno občutljive rabe jezika (SORJ – t. i. gendranje). Ta se pojavi tam, kjer so avtorji_ce to želeli_e. Ker to vpliva na enotnost jezika, sem prosil vsaj za enotno obliko SOJ, in sicer, naj se to dela s podčrtajem (_). Ta način zapisa SOJ uporabljajo organizacije v Sloveniji, ki se borijo za enakopravnost spolov in to je prevzeto od njih.

Luka Lampichler: Meni je bilo oblikovanje Podmornice zelo všeč, ker je bila to zame nova izkušnja, pri kateri sem spoznal InDesign (tj. program za oblikovanje). Bilo je tudi zelo luštno, ker smo vsi skupaj oblikovali Podmornico. Imeli smo veliko zanimivih člankov, ki smo jih lahko po svoji želji potem tudi oblikovali. Upam, da bomo kmalu naredili še eno izdajo.

Simon Rustia: Leta 2014 je naša generacija dobila priložnost oblikovati svoj šolski časopis. Pri nastajanju nas je tedaj spremljal Peter Ošlak. Dobili smo na razpolago računalnike na uredništvu Novic in zaupanje, da bomo sestavili nekaj berljivega. Po tem zgledu sem lani in tudi letos skušal dati zagnani mladini podobno priložnost. V sklopu svoje zaključne naloge se že nekaj mesecev ukvarjam z zgodovino šolskih časopisov. Vsebine so se spreminjale iz generacije v generacijo. Poseben občutek skup-nega ustvarjanja je v teku let ostal nespremenjen, kakor sem povzel iz pogovorov, ki sem jih vodil ob pisanju naloge.