
V četrtek, 3. oktobra, so na razpravi politiko zastopali državnozborski poslanec Peter Weidinger (ÖVP), državnozborska poslanka Olga Voglauer (Zeleni), poslanec deželnega zbora Josef Ofner (FPÖ) in Vesna Humar, državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mladi so v Tischlerjevo dvorano Mohorjeve prispeli iz Višje šole (VŠ) za gospodarske poklice v Šentpetru, Dvojezične trgovske akademije v Celovcu in s samostanske gimnazije v Šentpavlu. Moderiral je Jürgen Pirker, pravnik in zgodovinar na univerzi v Gradcu. Izhodišče za razpravo so bile ugotovitve študije OGM, ki pričajo o pozitivnem odnosu vprašanih do dvojezičnega pouka, a tudi o polarizaciji glede vidne dvojezičnosti in slovenskega jezika v cerkvi. »Zanimanje za dvojezično šolstvo se krepi, hkrati pa velik didaktični izziv predstavlja dejstvo, da mnogi šolarji na začetku dvojezičnega pouka nimajo znanja slovenskega jezika,« pravi Pirker.
Prvo vprašanje je zastavil Matej Košnik z VŠ Šentpeter, ki ga je zanimalo, kaj Koroška dela za to, da bi se mladi po študiju na Dunaju ali v Gradcu vračali na Koroško. Josef Ofner je v odgovoru podčrtal gospodarski razvoj in priložnosti v alpsko-jadranski regiji, »v katero smo v zadnjih 30 letih na Koroškem veliko vlagali«, pa tudi možnosti, ki jih ponuja nova hitra železniška povezava med Celovcem in Gradcem, kasneje pa tudi z Dunajem. Kot župan Hüttenberga je Ofner dejal, da koroško podeželje izgublja prebivalce v urbana središča ne glede na njihov jezik, saj »tam najdejo boljše možnosti za delo in prosti čas«. Olga Voglauer se je zavzela za lažje priznavanje kvalifikacij dvojezičnih pedagoginj in pedagogov, pa tudi za njihovo boljše plačilo, »ker znam in na delovnem trgu veljam več«. »Težava Koroške je v vprašanju, kako privabljati ljudi v deželo kljub temu, da je med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami prav Koroška najbolj zadolžena.« Petra Weidingerja pa je moderator Pirker vprašal, ali bodo narodne skupnosti tudi del bodoče koalicijske pogodbe, ki sta ji ÖVP in Zeleni pred petimi leti namenili stran in pol. »Definitivno da, saj je naša naloga krepiti sožitje, to pa so jeziki in kulturna raznolikost.«
Poleg krepitve dvojezičnosti na Koroškem je razpravo zaznamovalo predvsem vprašanje mejnega nadzora, v katerem so tako mladi kot politiki videli oviro za gospodarske izmenjave dobrin. »Vnovična uvedba mejnega nadzora vodi do zamud in motenj v dobavnih verigah, pa tudi do višjih stroškov za podjetja.« V skupni izjavi so udeleženci poudarili pomen odprtih meja za gospodarski in družbeni napredek, pa tudi za čezmejne kulturne izmenjave. Namesto notranjih kontrol v šengenskem območju v izjavi pozivajo h krepitvi nadzora na zunanjih šengenskih mejah.
Iz rubrike Mladina preberite tudi