Projekt Smrklja: učenje skozi prakso

Obiskujem 6. B razred Slovenske gim­nazije in pri X-Projektu Smrklja delujem kot eden od glavnih moderatorjev. Projekt mi je zelo všeč. Gre za mladinsko oddajo in naš poudarek je na tem, da bi se ljudi, predvsem pa mlade, ozaveščalo o tem, kaj se dogaja v današnjem svetu. Imamo razgledane goste, ki veliko vedo in tudi naredijo kaj za svet. Identiteta, jezik in narečje so bili vsebinski poudarek današnje oddaje. Meni slovenščina na Koroškem daje občutek, kot da sem doma – nimam občutka, da sem v Avstriji, no, vem, da sem, ampak mi je slovenski jezik tukaj domač, ni mi čudno govoriti slovensko. Obstajajo pa ljudje, ki temu nasprotujejo in slovenščina tukaj izginja. Mediji in družbena omrežja so predvsem v nemščini. Potrebno bi bilo, da se ljudi tukaj ozavešča o slovenščini in o tukajšnji zgodovini. Zdi se mi naravnost nesramno, da se jezika, ki je vedno bil prisoten na tem območju, ne bi uveljavilo kot polnopravnega. Nagovorili smo tudi narečja; le-ta so poseben jezik in z njimi sem prišel v stik tako tukaj na Koroškem kot tudi v Sloveniji, kjer se govori veliko narečij – nekatera od njih sem predstavil v današnji oddaji. Še zdaj pa ne razumem dobro nobenega koroškega narečja – danes smo predstavljali ziljsko in podjunsko narečje in iskreno rečeno nisem ničesar razumel.

Miha Dolinšek je prišel k nam na uro likovne vzgoje in predstavil projekt Smrklja ter nas povabil k sodelovanju. Zdelo se mi je zelo zanimivo in sem se odzvala. Nisem tako rada pred kamero, zato sem dobila vlogo snemalke: moja naloga je bila, da stojim za kamero in jo usmerjam. Pomembno je, da pazim, da če nekoga približam, da je v središču slike, npr. da nad ali pod njim ni preveč prostora. Ko je moja kamera v živo, se prižge signalna lučka. Danes sem čisto prvič snemala. Poklicno me sicer ne zanima to delo, ampak bolj naravoslovje, predvsem kemija in biologija. Se mi pa zdi zelo koristno, da si človek nabere izkušnje na čim več različnih področjih. V digitalnih medijih je slovenščina zelo malo prisotna. Na Instagramu dobim zgodbo in prispevke od Novic in to je vse, kar imam slovenščine na spletu. Objav od posameznih koroških Slovencev in narečij je zelo malo, večina objav na spletu, ki jih zasledim, je v angleščini ali nemščini. Zato mislim, da je projekt Smrklja dobra priložnost, da slovenščina postane bolj vidna v medijih in na spletu.

Junija so nam predstavili projekt Smrklja. Želel sem pridobiti nove izkušnje in predvsem videti, kako funkcionira oddaja v živo. Res vrhunsko mi je, da lahko sodelujem. Zdi se mi, da je na Koroškem vse, kar se dela s slovenščino in narečjem, bolj namenjeno stari publiki, npr. slovenske oddaje na koroškem radiu ali pa Dober dan, Koroška, kjer se predvajajo v glavnem poročila – ne vem, če to toliko mladih zanima in zato se mi zdi važno, da naredimo nekaj tudi za mlade, da imajo boljši dostop do slovenščine v medijih. Prvi korak je Smrklja. Poleg tega bi se mi zdelo dobro, da bi se poleg reportaž, kot so na primer v Dober dan, Koroška naredilo tudi globalne in sodobne reportaže v slovenščini, kot jih poznamo v angleškem jeziku na raznih Instagram in TikTok profilih. Morda tudi filme in serije.

Prihajam iz Rusije, a smo se z družino pred desetimi leti preselili v Slovenijo. Slovensko sem se naučila zelo hitro, ker sem bila še majhna in ko si majhen, se zelo hitro naučiš jezike. Pred šestimi leti sem začela obiskovati Slovensko gimnazijo in se učiti nemško. Občutim, da je tukaj dvojezično okolje, a več govorim slovensko kot nemško, ker sem v slovenskem domu in šoli. K sodelovanju pri projektu Smrklja so me povabili, ker smo lani režirali in odigrali kratek film Nostalgija, ki si ga boste lahko ogledali februarja na Iskrici. Kot asistentka ekipe pri projektu Smrklja pomagam za odrom, včasih tudi z mikrofoni, vodim goste gor in dol z odra ali v kuhinjo in iz nje ter menjamo igre. Delo mi je zelo všeč. Je spontano in zelo zanimivo. Zdi se mi tudi dobra praksa, ker sem razmišljala, da bi delala na TV.