Letos je od 22. aprila do 1. maja v Kazazah potekala že peta Erasmus+ mladinska izmenjava z naslovom Religions4peace. Srečali so se mladi iz raznih dežel in na taboru vrstnikom predstavili svoje verske skupnosti. Mladinsko izmenjavo sta vodila Hanzej Rosenzopf in Marija Šeme-Bonizzi.
Kako bi opisali srž medreligijske izmenjave za mlade?
Hanzej Rosenzopf: Pred leti smo opazili, da tudi mladi potrebujejo medreligijski dialog. Povabili smo mlade različnih verskih skupnosti, da na izmenjavi skupaj preživijo nekaj dni in spoznavajo vero soudeležencev. Vsak dan je posvečen eni verski skupnosti – udeleženci, ki so pripadniki določene skupnosti, pripravijo program za vrstnike in jim predstavijo svojo skupnost, praznike ali obrede. To pomeni, da mladi razlagajo mladim. Udeleženci lahko skupaj obhajajo liturgijo. Letos smo npr. obhajali pravoslavno veliko noč, skupaj smo slavili tudi katoliško sveto mašo. Obiskali pa so nas tudi judje z Dunaja in nam na delavnicah približali svojo vero.
Kdo se udeležuje medreligijske izmenjave?
Imamo pravoslavne udeležence, evangeličane, katolike, muslimane, pa tudi kakšnega agnostika. Program je pester: v Kazazah potekajo delavnice in predavanja, sicer pa se gibamo tudi v okolici. V Pliberku nam je župnik Ivan Olip razkazal park religij pred mestno cerkvijo. Park religij je oblikoval Rudi Benetik, ki je upodobil monoteistične teologije judovstvo, krščanstvo in islam, vključil pa je tudi budizem in hinduizem. V četrtek je bila na programu ekskurzija po Celovcu z ogledom različnih cerkva, pa tudi mošeje, ki so jo pred kratkim slovesno odprli blizu železniške postaje. Višek našega potepanja po Celovcu pa je bila medreligiozna molitev pred deželno hišo. Verniki različnih veroizpovedi so – vsak v svoji veri – molili za mir. Petek je bil dan islama, tudi ramadana, tako da so se mladi lahko udeležili posta. Bili smo tudi del njihove molitve.
Na kratko: udeleženci medreligijske izmenjave neposredno doživljajo njim tujo vero, zato so zelo pomembni odgovori na njihova vprašanja, ki se pri tem porajajo.
Kateri jezik je skupni ali povezovalni jezik vseh udeležencev?
Marija Šeme-Bonizzi: Naš pogovorni jezik je angleščina, sicer pa se veliko govori slovensko, bosansko in srbsko, saj udeleženci prihajajo iz Srbije, Bosne, Slovenije in Avstrije.
Gre za Erasmus+ prireditev, tako da so nam organizacije iz teh dežel poslale udeležence, sodelovanje na izmenjavi pa je za udeležence brezplačno. Letos na izmenjavi sodeluje 47 udeležencev in spremljevalcev.
Kako bi označili poslanstvo te izmenjave?
Marija Šeme-Bonizzi: Prvi dan nas je obiskal Garry, predstavnik sikizma, ki je rekel, da s spoznavanjem drugačnosti zmanjšujemo oz. odpravljamo predsodke.
Hanzej Rosenzopf: To je enkratna priložnost za sobivanje religij. Vere ne izključujemo. Vsak svojo vero živi in s tem nikogar ne ogroža. Pomembna sta dva temelja: svojo vero poglabljati in tujo vero spoznavati.
Tereza Lombar iz Preddvora, 17 let
Naučila sem se veliko novega o drugih verstvih, predvsem o judovstvu in islamu. Zdaj vem npr. da kodri, ki jih nosijo nekateri judje, povezujejo nebo z zemljo. Zanimiva se mi je zdela tudi delavnica z dražbo vrednot – izvedeli smo, katere vrednote se nam zdijo pomembne in kakšno vrednost jim pripisujemo. Pomembno je, da se naučimo spoštovati vero soljudi.
Marko Zeichen s Kostanj, 20 let:
Opravljam civilno službo pri Katoliški mladini. Zelo sem bil vesel, ko sem izvedel, da smem sodelovati na kampu z udeleženci, ki so stari od 14 do 22 let. Spremljam udeležence kampa in skrbim za dobro počutje. Tudi jaz sem se veliko naučil in še dolgo mi bo ostal v lepem spominu.
Saša Špirić iz Žaboja v Srbiji, 16 let
Kamp je prelep. Priporočam ga vsakemu, ki želi izvedeti kaj novega o tujih verah. Vsi smo se spoprijateljili, ne glede na vero, tako da sploh ni bilo napetosti. Bilo je lepo in poučno. Razdeljeni smo bili v mednarodne skupine, skupaj smo delali na delavnicah in pripravljali prispevke na izbrane teme.
