V petek, 16. decembra 2022, je KSŠŠD vabil na občni zbor ter na božičnico. Ob 18. uri so se zbrali stari in novi člani ter članice Kluba v dišeči atmosferi brbotajočega kuhančka, ki so ga po tradiciji pripravili bruci in brucke. Dnevni red občnega zbora je zajemal številne točke. Po ugotovitvi sklepčnosti in drugih etapah bolj birokratskega značaja se je predstavilo poročilo minulega leta. KSŠŠD je bil zelo aktiven zadnje leto. Med največjimi projekti sta bila Diversity festival in Mladinski akcijski dan (MAD).
Organizacijska ekipa Kluba je skupno z MENS (Mladina evropskih narodnih skupnosti) priredila Diversity festival. Na festivalu oz. seminarju so sodelovali manjšinci in manjšinke iz vse Evrope. Mladi ljudje so se srečali v Dobrli vasi, kjer so preživeli čas od 25. 6. do 3. 7. z raznimi delavnicami za film, ritmiko in ples, zborovsko petje in lutke. Iz umetniške, politične in aktivistične perspektive so obravnavali stanje lastnih manjšin in želje ter načrte za njihovo bodočnost. Udeleženci so si tudi ogledali muzej pri Peršmanu ter obiskali Europeado.
Projekt MAD se je ukvarjal s 50-letnico ortstafelšturma. 8. oktobra so KSŠŠD, KSŠŠK in KDZ organizirali avtobus, ki se je vozil v kraje, ki bi morali imeti dvojezične topografične napise, dvojezične šole ali pa kjer bi morala slovenščina biti uporabljena kot uradni jezik. Pri celodnevnem demonstracijskem aktu je sodelovalo okoli 50 ljudi (prostori v avtobusu so bili polni!), raznim akcijam pa so se pridružile še dodatne osebe. Projekt je bil namenjen aktivizmu, pa tudi informaciji in politizaciji koroškoslovenske mladine. Sodelovanje KDZ je bilo za projekt bistveno. Akcije dneva so zajemale demonstracije, branja, simbolično postavljanje dvojezičnih tabel, oblačenje enojezične krajevne table v pošteno dvojezično obleko ter govore. Nazadnje je MAD rezultiral v sledečih zahtevah mladine: »Slovenščino na urade in sodišča! Slovenščino v šole! Dvojezične table na dvojezičnem Koroškem! Slovenščina kot deželni jezik!«
Kot vsako leto je KSŠŠD tudi v letu 2021/22 organiziral niza prireditev Antifašistična zima in Feministična pomlad ter nov niz Alternativna jesen. V sklopu teh prireditev je Klub vabil na številna branja (npr. »V bar pridejo koroška Slovenka, dunajski Rom in gradiščanski Hrvat …«), predavanja (npr. »Partisan Utopias? Partizanske utopije?« Markusa Gönitzerja), predstavitve knjig (npr. »Das Gestern im Heute begreifen« Gitke Opetnik) in predstavitve filmov (npr. »Immer noch Koroška«). Ob začetku Feministične pomladi so praznovali Mondšajngassenfešto, na katero so vabili celotno soseščino na skupno praznovanje v ulici.
V sklopu Feministične pomladi je bila premiera igre »Predsednice« lutkovne skupine Kluba. KlubLutke oz. Bad Gurlz of Puppetry so po nastopih na Dunaju tudi igrali v Šmihelu, Gradcu, Loški dolini in v Ljubljani.
Posebno težišče je bilo tudi na sodelovanju z drugimi študentskimi organizacijami. Skupaj z JÖH (judovski avstrijski visokošolci in visokošolke) ter s HÖR (visokošolstvo avstrijskih Romov in Romnij) so praznovali začetek semestra. Društvo JÖH je v Klubu predstavilo časopis NOODNIK in skupaj s HÖR je Klub prirejal prireditev »Porajmos. Jasenovac und Bleiburg aus der Rom:nja-Perspektive«. Tudi s študenti in študentkami iz Slovenije se je Klub povezoval – namreč v sklopu projekta »Povezovarna«. Študenti in študentke iz različnih slovenskih organizacij so v Klubu predavali o temah kot so avtonomni prostori (Metelkova, Rog, PLAC) in gibanja za dostopnejše stanovanje in študentske domove.
Klub je tudi 2022 prirejal komemoracijo v spomin na 13 obglavljenih koroških Slovencev in Slovenk v Sivi hiši dunajskega deželnega sodišča. 29. 4. so predstavili trije klubaši in klubašinje podkast »Pregon koroških Slovenk in Slovencev 1942«, ki so ga izdelali v sklopu bachelor seminarja. 8. maja se je Klub skupaj z dunajskim združenjem avstrijskih antifašistov, odpornikov in žrtev fašizma (KZ-Verband/VdA Wien) zahvalil antifašističnim upornikom in upornicam. S tramvajem so se udeleženci in udeleženke prireditve peljali na osrednje dunajsko pokopališče.
Po spominjanju na delovanje zadnjega leta so se navzoči prisrčno zahvalili staremu odboru. Na občnem zboru so razrešili stari odbor in izvolili novega. Predsednik je ostal Simon Urban, podpredsednica pa Meta Vouk, oba sta med splošnim aplavzom sprejela funkciji. Tudi Daniel Trampusch je blagajnik že v drugi periodi. Vse ostale vloge (namestnica blagajnika, tajništvo in knjižnica) pa odslej zasedajo novi klubaši in klubašinje. Z veseljem so posebno starejši klubaši zaznali začetek delovanja nove generacije. Dodatno so k omenjenim funkcijam imenovali še 15 odbornikov in odbornic ter pet članov in članic razširjenega odbora. Najmlajša odbornica je postala Ela Grilc, predsednica KDZ, ki bo agirala kot povezovalna instanca med organizacijama.
Načrti za naslednje leto imajo osrednji pomen na medgeneracijskem delovanju – posebej tudi z generacijami starejših klubašev in klubašinj. Leta 2023 bo 100 let obstoja Kluba. KSŠŠD namerava praznovati s številnimi prireditvami ter s plesom. Ples naj bo oblikovan po tradiciji klubskih plesov prejšnjih generacij ter nasplošno po načinu koroško-slovenskih plesov. Načrtovanje se je začelo in KSŠŠD je že sprožil pogovore z raznimi organizacijami in lokacijami. Na vprašanje po atmosferi plesa je Simon Urban rekel: »Na ples naj bi že prišel z ‘ancugom’. Če je to ‘trainingancug’, pa je tudi v redu.«
Historična točka je bila tudi sprememba imena KSŠŠD. Že dlje je obstajala želja po bolj inkluzivnem imenu, ki ne vabi samo študentov in študentk, ampak vse študirajoče k delovanju v Klub. Po diskusiji o obliki sta več kot dve tretjini navzočih glasovali za novo ime Kluba. KSŠŠD se zdaj imenuje: Klub slovenskih študentk-*študentov na Dunaju/Klub slowenischer Student*innen in Wien. Ob koncu večera so vsi*e klubaši*klubašinje s kuhanim vinom nazdravili na novo delovno leto KSŠŠD.
