Podpisna akcija za skupno organizacijo

Že na začetku predavanja pod geslom »Slovenska manjšina: kritičen pogled nazaj in naprej« je ustanovitelj Koroške dijaške zveze ter sodni tolmač Karel Smolle (81) poudaril pomen medgeneracijske izmenjave ter ob svojem življenjepisu poudaril željo, da bi »razvil pogled v preteklost svoje socializacije in na tej osnovi spodbudil izhodišča za bodočnost slovenske manjšine na Koroškem«. Pri tem se je spomnil preselitve leta 1959 iz Šmarjete v Rožu v Škocijan ob Klopinjskem jezeru in povedal: »V cerkvi in na cesti so ljudje govorili slovensko, seveda narečje, z nemškimi izposojenkami, vendar brez napak, z žandarmerijo, šolskim direktorjem in nemškimi uradniki pa nemško. »Somerfrišlerji« so jezikovno rabo skoraj docela spremenili v nemščino.«

Poleg tega je nekdanji predsednik NSKS obiskoval škofijsko gimnazijo na Plešivcu pri Gospe Sveti, kjer je sodeloval pri izdajanju glasila KRES, leta 1963 pa je maturiral na Slovenski gimnaziji. V tem času je leta 1960 vložil pravila Koroške dijaške zveze, ki je takrat »skupaj s tržaško, goriško in trbiško dijaško mladino prirejala mladinske tabore«. Omenil je tabor iz leta 1964 ob 550-letnici zadnjega ustoličevanja koroških vojvod, ki je bil tarča fizičnega napada in je ostal brez policijskega oziroma sodnega epiloga. Nadalje je pogledal nazaj na svojo politično kariero, od predsedovanja nekdanji Koroški enotni listi (KEL) do delovanja v Avstrijskem državnem zboru. Povrh je Smolle poudaril svojo vlogo akreditiranega pooblaščenca pri vzpostavitvi prvega uradnega slovenskega predstavništva na Dunaju leta 1990, kjer je skrbel za stike z avstrijskimi politiki in mediji.

Glede prihodnosti manjšine je Smolle povedal: »Število govorcev slovenskega jezika zaskrbljujoče upada in vodstvene strukture propadajo,« ter pri tem navedel sedem zahtev. Med drugim je poudaril efektivnejše zavzemanje Republike Slovenij za slovensko manjšino v Avstriji in izdelovanje predloga oz. programa za ohranitev slovenske govorice skupaj s slovenskimi dejavniki ter strokovnjaki. Končno pa je predlagal podpisno akcijo za nepo­sredno izvoljeno demokratično zastopstvo, sprva z volilno pravico odbornikov vseh slovenskih društev, pozneje pa z vsesplošno aktivno volilno pravico, ki jo naj bi izvedla mladina. »Proti delu ni zelišča,« je zaključil Karel Smolle s svojim osebnim geslom.