Peršman: Nasprotujejo obrekovalni kampanji

Po obrekovalni kampanji proti »skupini Peršman« na platformah koncerna Meta se prizadeti branijo pred očitki.
Levo predsednik Društva Peršman Markus Gönitzer, ki je od lanske jeseni polovično zaposlen v Muzeju Peršman. Desno odvetnik Rudi Vouk.

Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) in Društvo Peršman sta dala skupno tiskovno izjavo o ponavljajočih se poskusih difamiranja, med temi sta anonimna prijava posilstva, ki naj bi se zgodilo med Antifa kampom pri Peršmanu in jo je tožilstvo v Celovcu že zavrglo, ter orkestrirane obtožbe antisemitizma, ki letijo na KSŠŠD, Društvo Peršman in Muzej Peršman, pa tudi konkretno na Meto Vouk.

Tej skupni izjavi kluba in društva so dodane podporne izjave, ki so jih prispevali Wolf­gang Muchitsch (Koroški muzej), Lia Guttmann & Mili Li Rabinovici (Judovska avstrijska visokošolska organizacija), Adrian Erhart (Verein Gedenkdienst) ter dunajska Zveza avstrijskih antifašističnih odpornikov:ic in žrtev fašizma. 

Zaradi osebnih napadov in obrekovalne kampanje je 18. februarja odvetnik Rudi Vouk tudi vložil ovadbo proti neznanim storilcem. 

»Na spletu širijo laži«

Obtožbe antisemitizma na platformah Facebook in Instagram koncerna Meta od lanskega septembra naprej širita dva profila, po vsej verjetnosti lažna. Ti komentarji po eni strani očitajo »levi antisemitizem« udeležencem Antifa kampa in upravnikom Peršmanovega muzeja, po drugi strani pa v bran jemljejo policiste in vodjo lanskoletne intervencije pri Peršmanu. Prav ta vodja intervencije je za ORF 2 kot prvi preiskavo upravičeval z »odločnim nastopanjem proti antisemitizmu«, najbrž zaradi palestinske zastave, najdene na Antifa kampu. Eden od teh lažnih profilov trdi, da je notranji minister Karner s preiskavo intervencije »policiji zabil nož v hrbet«. Takole pa piše v skupni izjavi KSŠŠD in Društva Peršman: »Na spletu širijo laži, pogosto v kombinaciji s posnetki zaslona (screenshots), ki naj bi dokazovali antisemitizem udeležencev:k, vendar niso povezani s Peršmanovo domačijo ali organizatorji:kami tabora.«

Januarska demonstracija KSŠŠD.

Cilj kampanje je umik fokusa

Kot pravi Markus Gönitzer, ki skupaj z Evo Hartmann predseduje Društvu Peršman, se »Muzej Peršman seveda posveča tudi obravnavi antisemitizma, saj brez njega ni mogoče razumeti nacionalsocializma«. O poskusih difamacije pa pravi: »V celotnem nemškem govornem prostoru, pa tudi v ZDA poskuša desnica levičarske aktiviste označiti za antisemite, kar je sicer absurdno, a priča o novih geopolitičnih povezavah. Cilj te obrekovalne kampanje je umik fokusa stran od zame osrednje teme, namreč nezakonitosti policijske intervencije pri Peršmanu.« Kot pravi Gönitzer, bo letos Antifa kamp zopet potekal na Koroškem, a ne pri Peršmanu, »saj je areal že skoraj premajhen«. Vsa pozornost medijev in javnosti je sicer privedla do rekordnega obiska muzeja, a je hkrati njegove upravnike oddaljila od dejanskega dela posredovanja zgodovine spominskega kraja.

Kdo stoji za difamacijami?

Pretekli teden je tednik profil poročal, da odvetnik Rudi Vouk za obrekovalno kampanjo in poimenskimi napadi na Meto Vouk sumi nekoga, ki je vsaj blizu policijskim krogom ali pa jim tudi sam pripada. In zakaj je odvetnik Rudi Vouk prepričan, da imajo avtorji anonimnih sporočil »informacije, ki bi jih morali imeti le v policijskih krogih«? »Zaradi poslanih slik Mete z demonstracije leta 2020 na dunajski univerzi proti predavanju nemškonacionalnega zgodovinarja Lotharja Höbelta. Na sliki pred univerzo stoji kakih 50 ljudi, puščica, dodana sliki, pa kaže na Meto, da se jo spozna. Kdo ima tako sliko, kdo ve, kaj je Meta delala leta 2020, ko še nikakor ni bila v javnosti? Teh informacij nima navaden človek, ampak nekdo, ki je vsaj blizu policiji. Leta 2020 je bila Meta stara 19 let in je nihče ni poznal. Zdaj se pojavlja slika, na kateri se jo točno identificira. Od kod imajo ti ljudje to sliko? Policija je opazovala to demonstracijo in slikala, zato je zame zelo blizu, da to lahko pride samo iz policijskih krogov.« 

Za kampanjo oseba, ne bot

Kot poudarja programer in računalniški strokovnjak, ki želi ostati neimenovan (ime znano uredništvu), gre pri omenjenih lažnih profilih »skoraj 100-odstotno za fizično osebo, bot bi v tem času namesto 300 gotovo sproduciral vsaj 3000 komentarjev, verjetneje pa še več. Zanimivo je tudi, da so se ti komentarji, ki 'skupini Peršman' očitajo antisemitizem, nehali pojavljati, odkar sta dunajski klub in Društvo Peršman objavila skupno izjavo.«

Iz rubrike Mladina preberite tudi