Čeprav je lovstvo važen in tradicionalen del koroške kulture, danes velik del mladine nima stika do njega in njegovih običajev. Marsikdo vidi nad lovstvom samo brutaliteto in usmrtitev živalskega sveta. Mladi lovci in lovke obravnavajo temo lovstva in njegovo fascinacijo.

Lea Buchwald , Nonča vas

Kako ste se navdušili za lovstvo?

Ker obiskujem šolo za gozdarstvo, sem imela prva tri leta pouk za lov, kjer smo obdelali živali in običaje lovstva. Poleg tega me na šoli še čaka pouk o streljanju in orožju. Za živali, gozd in naravo sem se zanimala že kot otrok. V teku izobrazbe pa me je lovstvo vedno bolj fasciniralo.

Kje ste opravili izpit in kako ste se pripravili?

V bistvu sem imela tri različne opcije za opravo lovskega izpita: na šoli, normalni izpit v vsaki zvezni deželi Avstrije ali pa izpit na univerzi BOKU na Dunaju. Odločila sem se za izpit na svoji šoli, saj se zanj naučiš isto kot za normalen izpit. Tri leta sem obiskovala predmet za lovstvo in nato opravila izpit v streljanju. Ker smo se v teh treh letih pregledno in podrobno osredotočili na različna področja lovstva, sem prepričana, da sem pri­pravljena za lov. S puško je bilo treba zadeti tri glinaste golobe od desetih, z risanico pa doseči s tremi streli 18 točk. Predmet za lovstvo sem pa seveda morala zaključiti pozitivno vsa tri leta. Skozi to sem dobila dokument, s katerim lahko kupim karto za lov.

Kakšna bodo vaša prva leta kot lovka?

Ker velja lovska karta samo eno leto in sem dokument za njeno pridobitev dobila šele maja, sem se odločila, da jo bom kupila šele za naslednje lovsko leto. Na Koroškem je dovoljeno iti na lov šele z 18 leti, če si sam, zato bom sprva morala imeti ob sebi še druge lovce in lovke, kar je po mojem mnenju dobro – saj se teorije in prakse v šoli ne da primerjati s pravim lovom v gozdu in prepričana sem, da mi bodo izkušnje drugih lovcev in lovk v korist.

Kaj vas posebej navdušuje pri lovstvu in kaj želite doseči?

Všeč mi je, da lahko kot lovka preživljam cele dneve v naravi med živalmi. Meni ni važno, da vsakič uloviš čimveč živali. Tudi brez strela na žival lahko občuduješ mir,  čar gozda in živalskega sveta. Kot mlada lovka bi poleg tega želela doseči, da ne bodo vsi stari in lepi običaji lovstva izumrli.


Roman Cvelf, Nonča vas

Kako ste prišli v stik z lovstvom?

Zanimanje imam že od nekdaj. Dedek z očetove strani je bil tudi lovec, na žalost ga nisem poznal, ker je umrl že pred mojim rojstvom. Poleg tega sta lovca tudi dva bratranca. Za lovski izpit pa sem se odločil zaradi dobre prijateljice, ki ga je tudi hotela opraviti. Kot rečeno sem od nekdaj zanimal za lov, odločitev dobre prijateljice pa je bila bistvena.

Marsikdo vidi lovstvo kot brutalen konjiček človeka. Katere so za vas značilnosti lovstva?

Zavedam se, da je lovstvo kontroverzna stvar, da ga mnogi ne podpirajo ali ga celo sovražijo. Vsak lovec in vsaka lovka pa ima nekako svoj osebni pristop do tega konjička. V mojem primeru je to fascinacija nad naravo in živalskim svetom. Važen del lovstva je zame tudi pridobivanje odličnega in regionalnega mesa. Prepričan sem, da je bolje konzumirati meso bolj redko  in se prepričati o kvaliteti in izvoru. Ker odklanjam situacijo na današnjem trgu, kjer se proizvaja hrana v preobilju, na koncu pa ta konča v smeteh, sem mnenja, da naj bi ljudje cenili lovce in lovke.

Kako poteka izpit za lovstvo?

Lovski izpit je razdeljen na dva dela. Pri ustnem izpitu gre za to, da pokažeš svoje znanje o naravi, živalskem svetu, pravnih predpisih, higieni, orožju in gozdu. Za uspešen praktičen del izpita pa je treba zadeti tarčo na distanco 100 metrov s puško risanico in mehaničnega zajca na približno 35 metrov. Osebno sem doslej opravil teoretični del, praktični me pa še čaka.

Kako si zamišljate svojo prihodnost kot lovec?

Po končanem izpitu se nameravam pridružiti lovskemu društvu Moos/Blato, ker živim v Nonči vasi pri Pliberku in tu poznam gozdove. Pri izpitu se naučiš marsikaj, vse to pa je le teorija. Mislim, da je na začetku kar važno, da imaš izkušenega lovca ali lovko v pomoč in teh je v okolici Pliberka na mojo srečo kar precej. Katere živali bom dejansko lovil, pa še ne vem.


Meta Paulič, Obirsko

Zakaj ste se začeli zanimati za lovstvo?

Za lov sem se začela zanimati šele v zadnjih letih, predvsem zato, ker sta dedek in stric tudi lovca. Že v mladih letih sem doraščala z nasveti dedka, ki je tudi ljubil lov, imel je ogromno znanja o njem in tega mi je tudi podal. Zelo sem hvaležna, da sem s pomočjo dedka in strica lahko spoznala svet lovstva in da je danes del mojega življenja.

Kako poteka izpit?

Izpit je razdeljen na dva dela: ustni in praktični del. Ustni del traja približno tri ure in obsega pet področji, praktični del pa obsega dve postaji za streljanje. Preden sem nastopila na izpit, sem imela pripravni tečaj, ki je trajal pri­bližno šest mesecev. Srečali smo se enkrat na teden po dve uri ali tri. Tam smo dobili vse potrebne podlage, jih obdelali in se tako pripravljali na izpit. Pomagal pa mi je tudi lovec Helmut Božič, ki mi je v prostem času pokazal vse stvari za še boljše razumevanje raznih področij. Za to sem mu zelo hvaležna, kajti te stvari sem si zapomnila do danes.

Kam hodite na lov? Ali vas spremlja še kak drug lovec ali druga lovka?

Hodim na lov predvsem na Obirsko. Ko sem začela loviti, me je spremljal in vodil lovovodja Hanzi Karničar, ki mu tudi velja velika lovska hvala, saj mi je na začetku manjkala praksa. Mislim, da je zelo dobro, če izkušeni lovci pomagajo mladim pri prvih korakih in pripravah na lov. Trenutno pa hodim predvsem sama na lov.

Kaj posebej cenite v lovstvu?

Navdušuje me predvsem narava, ker se tam lahko sprostim in uživam tišino. Tudi opazovanje raznih živali je nekaj posebnega, naučiš se vedno česa novega. Osebni cilj kot lovka pa je seveda ohranitev narave in živali in skrb zanje. Po drugi strani pa tudi ohranitev skupnosti lovske družine ter vključevanje novih lovcev in lovk. Biti del lov­ske družine je zame nekaj zelo posebnega in sem tudi zelo hvaležna, da sem imela vedno vso podporo lovcev, lovk in staršev.