Medijski projekt Claus Tandem: Multimedijski prikaz raznolikosti

24.10.2024 Novice
Mladi so si ogledali tudi uredništvo slovenskega tednika Novice in tam spoznali delovni vsakdan.

Junija leta 2025 bodo vidni sadovi dela, s katerim so začeli začetek oktobra na slovenskem oddelku ORF, na uredništvu tednika Novice, na terenu v Železni Kapli in na Zilji. Dijaki in dijakinje iz Južne Tirolske so raziskovali.

Na pobudo urednice Avstrijske radiotelevizije (ORF) Sabine Zwitter so ponovno začeli zbirati material za videoposnetke medijskega projekta »Claus-Tandem«. Prav tako prejšnji teden, a v četrtek, je v najstarejšem tiskovnem klubu Concordia potekala »Claus Tandem Show«, kjer so dijaki in dijakinje iz Južne Tirolske, Vzhodne Tirolske in iz slovenske narodne skupnosti na Koroškem predstavili svojih pet videoposnetkov, ki so nastali v preteklem letu.  Lani so raziskovali življenje in delo priznanega novinarja Clausa Gattererja. Skupina, ki je s svojim delom začela letos, se je ukvarjala  na Zilji s tematiko izginjanja slovenskega jezika, v Železni Kapli pa so šli po sledeh zgodovine v kraju samem in na Peršmanov dom. Poleg dela na terenu pa so jim medijski delovni vsakdan iz prve roke posredovali letošnji mentorji projekta. Najprej so si dijaki iz Južne Tirolske v torek ogledali slovenski oddelek ORF, kjer sta jih skozi hodnike in snemalne studie vodila sodelavca Marjan Koletnik in Timna Katz. V sredo pa so po dolgem snemalnem dnevu prišli še na uredništvo tednika Novice, kjer jim je delovni vsakdan tiskanega medija predstavil urednik Simon Rustia.


Johannes Gruber (18): V Železni Kapli smo mimoidoče osebe vprašali, kaj vedo o zgodovini kraja. Začudeni smo bili, da so se mnenja tako razlikovala. Nekdo nas je vprašal, zakaj prav v teh krajih raziskujemo in nam je rekel, naj ne sprašujemo tukaj, ker nič ne vedo in o zgodovini govorijo smo enostransko; ni pa vedel, da smo poslušali različna mnenja.  


Hanna Gasser (17): Z našim tandemom smo se napotili na Ziljo. Tam smo vprašali domačine, zakaj iz njihovega vidika izginja slovenska beseda. V pogovorih smo začutili zaskrbljenost, a tudi upanje, da jim bo uspelo ohraniti slovenščino v tem kraju. Že pred tem smo izvedeli, da ni več veliko govork in govorcev; to videti z lastnimi očmi pa je bilo pre­tresljivo.

Iz rubrike Mladina preberite tudi