Mladi bodo 8. 10. organizirali avtobus, ki bo vozil v kraje, ki bi morali imeti dvojezično topografijo, dvojezične šole in slovenščino kot uradni jezik, a tega večinoma nimajo. Na poti bodo obravnavali zgodovino manjšin, se soočali s situacijo danes in ubesedili želje mladih. Dan se bo končal pri deželnem zboru v Celovcu, kjer bodo od pristojnih zahtevali uresničitev zahtev. 

Koroška dijaška zveza ter Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem in na Dunaju poudarjajo, da se situacija na Koroškem tudi 50 let po ortstafelšturmu še vedno ni izboljšala, da raznim opravičilom niso sledila dejanja in da je splošno vzdušje na Koroškem, kot da bi bilo vse v redu. A temu ni tako, opažajo in dodajajo, da manjšina umira tiho smrt, ob tem pa večina in nekateri zastopniki manjšine skupno praznujejo. To je bil povod, da 8. oktobra vabijo na celodnevno demonstracijo pod imenom Mladinski Aktivistični Dan. Število mest v avtobusu je omejeno na 50 oseb (potrebna je prijava), vsak pa se lahko tudi pridruži na posameznih točkah.

Mladi jasno zahtevajo:

Dvojezične table na dvojezičnem Koroškem! Nočemo več razpravljati o odstotkih, ki naj bi odločali o dvojezičnosti kraja. Želimo si celostno izvedbo 7. člena Avstrijske državne pogodbe, torej dvojezično topografijo vključno z dvojezičnimi kažipoti in dvojezičnim poimenovanjem naravnih pojavov, ulic ter cest po celotnem južnem Koroškem.

Slovenščina kot deželni jezik! Politika rada poudarja dobro sožitje med narodnima skupnostnma na Koroškem. Zakaj slovenščine še vedno ni mogoče priznati kot polnovreden drugi deželni jezik, nam je popolnoma nejasno. Še naprej zahtevamo enakovrednost slovenščine na Koroškem v javnem in tudi v zasebnem prostoru.

Slovenščino v šole! Slovenščina je edini jezik, ki se ga otrok v šoli ne sme naučiti brez dovoljenja staršev. Uvedba manjšinskega šolskega zakona in s tem principa prijave je bila najusodnejši korak za manjšino. Zahtevamo pouk slovenščine za vse otroke na zakonsko določenem veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva ter obširnejšo in zakonsko urejeno predšolsko vzgojo v slovenskem jeziku.

Slovenščino na urade in sodišča! Uporaba slovenščine kot uradni jezik na Koroškem ni poenotena, saj je z ureditvijo o dvojezičnih napisih leta 2011 bilo dodano določilo, ki je privedlo do tega, da smejo slovenščino na občinskem uradu uporabljati samo občani:ke, ki prihajajo iz vasi z dvojezično tablo.