Tudi letos organizira Koroška dijaška zveza (KDZ) niz prireditev Večina je manjšina. Delavnice, predavanja, diskusije, branja ter lutkovne igre bodo od 4. do 6. julija v prostorih Slovenske gimnazije. Večina je manjšina je namenjena zbliževanju manjšin, medsebojnemu učenju ter tvorjenju alians. Letos so se odbornice in odborniki KDZ odločili, da se bodo osredotočili na medmanjšinsko sodelovanje ter solidarnost in so povabili predstavnice in predstavnike štirih manjšin v Celovec. Dijakinji Dunja Gregorič in Ela Grilc sta odbornici KDZ in glavni organizatorki niza prireditev. Pogovor o manjšinski solidarnosti, načrtovanih projektih ter konceptu Večina je manjšina.

Kaj je cilj niza prireditev Večina je manjšina?

Ela Grilc: Cilj niza prireditev je, da informiramo mlade ljudi na Koroškem o avstrijskih manjšinah. Če se v okviru izobrazbe ukvarjamo z manjšinsko tematiko, potem večinoma le z zadevami slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Mnogi mladinci, pa tudi koroški Slovenci ne vedo kaj dosti o drugih manjšinah v Avstriji. V Avstriji imamo šest tako imenovanih »avtohtonih manjšin« – hrvaško, slovensko, madžarsko, češko, slovaško narodno skupnost ter narodno skupnost Romov in Sintov. Poleg teh pa v Avstriji živijo še številne druge etnične, seksualne, jezikovne itd. manjšine. Če pogledamo čez meje, pa lahko spoznamo še mnogo več različnih skupnosti. To je vse neverjetno zaninimivo. Večina je manjšina nam omogoča, da se nekaj dni intenzivno ukvarjamo s to raznolikostjo.

Kaj pomeni Večina je manjšina organizaciji KDZ?

Ela Grilc: Večina je manjšina je eden naših osrednjih projektov. Spada med vsakoletno delo KDZ in je za nas zelo pomemben projekt. S projekti, kot je Večina je manjšina, lahko damo šibkim skupinam glas. Imamo možnost ustvariti prostor za spoštljiva in prijateljska srečanja in to je zelo važno delo. 

KDZ sodeluje v projektu s Slovensko gimnazijo. Kako poteka sodelovanje, kdo se bo udeležil  delavnic in predavanj in kdo bo nastopal? 

Dunja Gregorič: Glavni cilj niza prireditev in delavnic je informiranje mladih. KDZ meni, da je informiranje mladih o manjšinah ena od centralnih nalog Slovenske gimnazije. Kot dijaška organizacija želimo s tem sodelovanjem tudi spodbujati k temu, da bi to tematiko na splošno bolj vpletli v učni program.

Poleg tega nam prostori Slovenske gimazije omogočajo večjo publiko. Letos bo sodelovala višja stopnja, torej peti, šesti in sedmi razredi ter odbor KDZ. 

Prejšnje izdaje projekta Večina je manjšina so se ukvarjale večinoma z eno narodno skupnostjo ali dvema. Letos ste povabili več različnih manjšin. Zakaj je medmanjšinsko povezovanje za vas pomembno?

Dunja Gregorič: Letos so zastopani judovska manjšina, narodna skupnost Romov, gradiščanski Hrvati ter koroški Slovenci. Ko smo sestavljali program, smo se spomnili na ogromno število ljudi, ki bi jih radi povabili. Osebe, ki smo jih vprašali, so bile zelo navdušene nad konceptom. Odločili smo se torej, da se vsak razred loti ene manjšine in zbira znanje ter izkušnje. Na zadnjem dnevu (6. 7.) pa potem udeleženci in udeleženke pri skupni diskusiji se­znanjajo druge o svojih spoznanjih. 

Ela Grilc: Sodelovanje med manjšinami je zelo pomembno.Vsi smo v položaju marginalizacije. Seveda ima vsaka manjšina lastne izzive, ampak vse manjšine so se morale boriti za priznanje v večinski kulturi, za lastne pravice, za enakopravnost. Ta boj še nikakor ni končan. Manjšinsko sodelovanje, aktivizem ter solidarnost bodo v bodočnosti vedno bolj pomembni. Pri projektih, kot je Večina je manjšina, lahko že v šolskem obdobju spletemo stike z drugimi manjšinami in začne se proces senzibiliziranja za to tematiko. 

Vabili ste predavatelje iz različnih generacij. Kaj vam pomeni aspekt intergeneracij?

Ela Grilc: Mislim, da intergeneracija zelo koristi projektu. Na eni strani mladi delajo z mladimi. Posebno pri delavnicah je to prijetno. Gre za bolj nehierarhično delovanje. 

Na drugi strani pa smo zelo veseli, da bo Katja Sturm-­Schnabl nastopila na gimnaziji. Pokazali bomo film »Sence sramote« o transgeneracijski travmi v različnih manjšinah, v filmu nastopa tudi gospa Sturm-Schnabl, potem pa bo z njo še  diskusija. Kot otroka so jo nacionalsocialisti z družino vred pregnali v taborišče v Nemčiji. Pred kratkim je izšla knjiga »Das Mädchen und der Umhang« avtorice Evelyn Stein­thaler o njeni zgodbi. Posebno ob 80-letnici pregona koroških Slovencev nam je važno, da obdelamo to tematiko. Ukvarjanje s časom druge svetovne vojne v šoli ter ekskurzije v Dachau, Auschwitz in Mauthausen so zelo pomemben del zgodovinskega pouka ter demokratičnega izobraževanja. V  veliko čast nam je, da lahko govorimo s pričo časa. V letu 2022 je dobro, da lahko nudimo Katji Sturm-Schnabl podij ter se od nje učimo. 

Upamo, da bodo dijakinjam in dijakom izkušnje, ki jih bodo naredili ob tej prireditvi, ostale v dobrem spominu. 

Katera predavanja ter delavnice načrtujete?

Dunja Gregorič: Odbornika HÖR (Hochschüler* innenschaft österreichischer Roma und Romnja) novinar in pisatelj Samuel Mago ter Laura Darvas, študentka prava, bosta z nami imela dve delavnici o antirasizmu oz. anticiganizmu. Pokazala bosta kratek animacijski film o zgodovini Romov ter Rominj, potem sledita kviz in pogovor o življenjski realnosti Romov. Nato pa se kreativno predelajo nove informacije. 

Na Koroškem se še danes deloma prepevajo stare ljudske pesmi, v katerih se pojavi c-beseda in tudi pikantno hrano še včasih označujejo s to rasistično psovko. Mislim, da je važno, da ljudi senzibiliziramo za te izraze. Zavedati se je treba, kakšen ogromen problem je anticiganizem v Avstriji in kako lahko solidarno delujemo proti temu. 

Ela Grilc: Drugo delavnico izvaja judovska ogranizacija LIKRAT. Delavnico oblikujejo mladi judje, ki jih je LIKRAT izobrazil za mentorje. Tako se lahko udeleženci pogovarjajo z vrstniki. Cilj delavnice je delovanje proti antisemitskim predsodkom, poglabljanje znanja o judovski skupnosti, omogočanje spreminjanja perspektive ter enostavno pogovor z novimi znanci.

Na Koroškem ni judovske skupnosti, ampak vseeno obstajajo antisemitizem in antisemitski predsodki. To je absurdno. Skoraj nihče ne pozna ljudi iz skupnosti. Delavnica naj omogoča realne pogovore z realnimi ljudi. 

Toda trenutno opažamo, kako težko mora biti potovati po Koroški kot judovska oseba, ki se hrani košer. Radi bi pogostili goste, ampak ne na Koroškem ne na Štajerskem ni košer gostilne ali trgovine. 

Dunja Gregorič: Dalje ponujamo delavnico s slovenskim lutkarjem Matijo Solcetom. Lutkovni delavnici se lahko pridružijo tudi osebe, ki ne obiskujejo Slovenske gimnazije – prisrčno vabljeni!

Ela Grilc: Zadnja delavnica pa se ukvarja s temo manjšinskih medijev. Vodil jo bo Konstantin Vlasich, ki je avtor in glavni urednik gradiščansko-hrvaškega magazina Novi glas. Medijska delavnica bo v šoli raziskovala, kaj si želijo mladi manjšinci in manjšinke, kaj menijo, da ne deluje, in kaj zahtevajo od politike. 

Kakšne umetniške oz. kulturne programske točke čakajo mladino?

Dunja Gregorič: Matija Solce bo nastopal s svojo lutkovno igro Happy Bones. Literarni kolektiv Etnoštres bo imel literarno-kaberetistični opoldan s naslovom »V bar pridejo koroška Slovenka, dunajski Rom in gradiščanski Hrvat«, Timna Katz pa bo predstavila film »Spuren/Sledi«, ki je nastal v sklopu diplomskega projekta na trgovski akademiji in se ukvarja s slovensko manjšino. Timna bo naposled tudi vodila zaključno diskusijo.