Slovenščino kot fakultativni predmet otroci oziroma njihovi starši na avstrijskem Štajerskem izberejo namesto nogometa ali zborovskega petja

Štajerska V letošnjem šolskem letu je na avstrijskem Štajerskem k fakultativnemu pouku slovenščine v petih okrajih –  to so Leib­nitz/Lipnica, Radkersburg/Radgona, Deutschlandsberg/Lonč, Bruck an der Mur in Gradec – vpisanih 450 otrok. 

Po preglednici vpisov, ki smo jo dobili iz Pavlove hiše oz. iz kulturnega društva Člen sedem za avstrijsko Štajersko, krovne organizacije manjšine štajerskih Slovencev, imajo neko obliko pouka slovenščine letos na 14 ljudskih šolah in v štirih novih sred­njih šolah. Predsednica društva Susanne Weitlaner pravi: »Otroci se slovensko učijo fakultativno. To je izbirni predmet, slovenščino izberejo ob nogometu ali zborovskem petju. Kadar je to neobvezen izbirni predmet, učenci ocen ne dobijo, če pa je prosti predmet, so ocenjeni. »Slovenščine kot obvezen izbirnen predmet pa se na Štajerskem učijo na treh šolah: »To je na Zvezni gimnaziji v avstrijski Radgoni – BORG, kjer pa vseh 50 vpisanih dijakov prihaja iz Slovenije, nato pri meni na Višji zvezni šoli za gozdarstvo v Brucku na Muri HBLA, kjer imamo dvanajst vpisov,  in na novi srednji šoli v Ehrenhausnu/Ernovžu s 14 vpisanimi.«

Letošnje šolsko leto s 450 vpisanimi je nekaj manjša številka kakor lani, a to ni po­sledica epidemije novega koronavirusa, meni Weitlanerjeva. Vpis pač niha. Lani je bil vpis rekorden, 474 otrok, predlanskem pa jih je bilo 438. Vendar je to dvakrat več kot v prvem šolskem letu 2004/05, ko je bila ta možnost ponujena prvič. Tedaj se je prijavilo 199 otrok. Toda Susanne Weitlaner omenja, da v statistiko vpisov niso vključeni otroci prvega razreda, nekaj čez dvajset jih je, iz ljudske šole v Ratschendorfu/Račji vasi: »Tam imajo poseben evropski projekt za vse učence in jih starši k slovenščini niso morali posebej prijaviti.«

Predsednica nadaljuje: »Še zmeraj na avstrijskem Štajerskem manjka možnost nadaljevanja učenja slovenščine po zaključku ljudske šole. Vsaj v avstrijski Radgoni bi to zlahka izvedli, saj imajo v mestu vse šolske tipe, se pravi od vrtca do višje stopnje gimnazije. Na ljudski šoli ponujajo slovenščino in tudi vrtec ima povezave v tem smislu s sosednjo slovensko Gornjo Radgono. Na novi srednji šoli pa slovenščine nimajo. Še zmeraj nam je s to zamislijo težko prodreti. Je pa društvu letos uspelo s tedensko uro slovenščine za vrtce v Gradcu. Otroci, stari od treh do šestih let, se z jezikom seznanjajo med igro.« 

Dragocen je tudi pouk slovenščine v graški šoli St. Andrä, kjer že od leta 2012 poteka kot pouk materinščine zavoljo mnogih priseljencev iz Slovenije in tudi koroških Slovencev. Letos je vpisanih 25 otrok, ki jih učiteljica Tatjana Vučajnk deli na na začet­no in nadaljevalno skupino. Na tri ure pouka tedensko prihajajo otroci iz vsega mesta. Zato jih morajo starši v šolo St. Andrä, ki je sicer v središču Gradca, posebej voziti. Na tej šoli se še 14 otrok slovensko uči kot tuji jezik.

Susanne Weitlaner je posebej poudarila projekt Steiermark-Štajerska, ki ga pri izobraževalni direkciji v Gradcu vodi Maria Pichlbauer, na slovenski strani pa Roman Gruden z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: »Projekt pospešuje sodelovanje šol čez državno mejo na Štajerskem. Sodelovanje se je že dobro razširilo, je del Erasmusovih projektov. Otroci gredo enkrat na leto na tematsko srečanje različnih šol, nato pa šole ponavadi obdržijo stike. Učenci oziroma razredi se med seboj obiskujejo ali gredo skupaj na kakšen izlet in podobno. Na pobudo društva se ob teh stikih učenci iz Avstrije seznanijo tudi s slovenščino. Na slovenski strani je to malo drugače, ker se v šolah na Štajerskem otroci večinoma z nemščino že srečajo.«