Ne poznam veliko dijakov, ki znajo ob koncu sekundarne stopnje – torej v starosti 18 let – na visokem nivoju skuhati kosilo s štirimi hodi. Vem pa, kje se taki dijaki izobražujejo – v Višji šoli za gospodarske poklice Št. Peter.
Ta teden so dijakinje in dijaki četrtega letnika opravljali izpite iz kuhanja in strežbe. Na vsak izpitni dan so povabljenim gostom stregli trije natakarji/natakarice, v kuhinji pa so slastne jedi pripravljali trije kuharji/kuharice. Vsakemu natakarju/natakarici je bila dodeljena ena miza, ki jo je pred prihodom gostov po lastnem okusu pogrnil in okrasil s svežim cvetjem. Nastop natakarjev/natakaric, postrežbo in svetovanje je spremljala in ocenjevala profesorica Nataša Partl, ki je v šentpetrski Višji šoli strokovna predstojnica za gastronomijo in poučuje že skoraj 30 let, je odgovorna za vse, kar se tiče kuhanja, strežbe in organizacije obratov. Kandidati v kuhinji so jedi pripravljali pod budnimi očmi profesorice Andreje Amruš-Einspieler, ki poučuje gospodinjske predmete – to so kuhanje, restavracijski menedžment, organizacija obrata in gospodinjstvo.
Mladi kuharski mojstri so pripravili hladne in tople predjedi, tri juhe, glavno jed in tri sladice, navdušeni gostje pa so pokušali in uživali.
Andrea Amruš-Einspieler:
Ob začetku četrtega letnika dobijo dijakinje in dijaki katalog z recepti, potem pa vse leto vadimo celotne menije, pa tudi prezentacijo z ustreznim porcelanom, dekoracijo in postrežbo. Trije dijaki iz skupine strežejo, ostali pa kuhajo. Sprva lahko dijaki kuhanje izbranega jedilnika doma vadijo, pozneje pa dobijo jedilnik, naredijo načrt dela in jedi skuhajo brez predhodne vadbe.
Koliko učenk in učencev ostane v poklicu kuhar/natakar?
Ostane jih malo, ker gastronomija nima dobrega imidža zaradi slabih delovnih pogojev. Delati je treba ob večerih, ob vikendih in med prazniki, mladina pa tega noče, saj bi radi imeli prosto takrat, ko so prosti tudi njihovi vrstniki. Naši dijakinje in dijaki po petih letih zaključijo šolo z maturo, tako da imajo odprte poti na univerze.
Nataša Partl: V prvem in drugem letniku dijakinje in dijaki spoznajo kuharske in strežbene osnove, v tretjem in četrtem letniku pa se posvetijo kuhanju po receptih iz kataloga jedi, ki ga s kolegicami sestavimo poleti. Kadar vadimo, vedno kuhamo jedilnik s štirimi obroki. Pomembno je, da ima mladina veselje do dela. Vodi me misel: »Če ne uživaš, postaneš neužiten.« Pri nas se dijaki poleg strokovnega znanja naučijo delati v timu, saj v gostinstvu kot posameznik ne zmoreš vsega in mislim, da tudi v življenju ne.
Komu bi priporočili šentpetrsko Višjo šolo?
Vsakemu, ki želi v življenju spoznati veliko praktičnih stvari oz. vsakemu, ki si ob maturi želi še dodatne izkušnje. Dijakinje in dijaki se izobrazijo na področju barmanov, someljejev, poznavalcev sirov, pa tudi na področju informatike, gospodarskega poslovanja, prehrambene tehnologije, različnih projektov … V naši šoli dobijo širok spekter znanja. Vseeno, za kateri poklic se odločijo, povsod se hitro znajdejo. Stvari znajo organizirati (npr. kako prireditev) in vedo, kaj potrebujejo, če v firmi ali doma dobijo goste. To je bonus, ki ga pridobijo na naši šoli, ta jih dela »prožne«.
Kaj bi po petem letniku radi dali dijakom na pot?
Ostanejo naj radovedni, stvari naj preizkusijo in ne obupajo, temveč naj se učijo iz napak. In naj sanjajo na veliko!
Utrinek iz kuhinje
Kdaj ste izvedeli, kaj boste kuhali?
Jure Ocepek: Danes zjutraj, preden smo prišli na izpit. V mapah smo poiskali recepte, pripravili načrt, potem pa začeli kuhati.
Vas je bilo strah?
Ni bilo hudega, ker smo se štiri leta pripravljali na ta izpit.
Kaj vas še čaka pred počitnicami?
Najprej še izpit iz strežbe, potem bomo kvalificirani kuharice/kuharji in natakarice/natakarji.
Ste pri izpitnem kuhanju lahko kaj samostojno oblikovali?
Eva Lunar: Lahko smo posegli v prezentacijo jedi na krožnikih.
Ste med kuhanjem poskusili jedi, ki ste jih pripravljali?
Seveda, jedi je treba okusiti, to je pri kuhanju zelo pomembno.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Že sedaj poleg šole delam v gostinstvu. Čez eno leto bomo šolo zapustili in rada bi še kaj študirala. Po vsej verjetnosti bom ostala v gostinski stroki.
Utrinek iz strežbe
Zala Filipič: Danes sem opravljala izpit iz strežbe. Na ta izpit smo se pripravljali že od začetka šolanja, v četrtem letniku pa je vse postalo še bolj intenzivno.
Obvladati moramo komunikacijo z gosti, znati je treba nositi več krožnikov in tabloje, poznati je treba vina, ki jih strežemo, pa tudi jedi – to pomeni, da se moramo naučiti meni, da gostom razložimo, kaj imajo na krožniku. Strežbo smo vadili z gosti – to so bili dijakinje in dijaki iz nižjih letnikov.
Ste tudi na vajah nosili uniforme?
Ja, nosimo jih vedno, če smo na vrsti za strežbo.
