
V soboto, 21. marca, sta Klub slovenskih študentov in študentk Gradec (KSŠŠG) ter Klub slovenskih študentov in študentk Dunaj (KSŠŠD) vabila na informativni politični krožek v klubske prostore v Gradec. Prireditev je nastala v sklopu Feministične pomladi prireditvenega niza KSŠŠD in je bila posvečena feminizmu v narodni skupnosti. Kot govornica je bila povabljena Alina Zeichen (42) iz Škocjana, ki med drugim vodi Kulturni center Univerze UNIKUM v Celovcu in je ustanoviteljica Kulturnega društva Barba, prvega koroškoslovenskega društva, ki je v svoj statut zapisalo delovanje po feminističnih principih. Te principe Zeichen vidi v enakopravni plači, reprezentativnosti vseh spolov, v antihierarhičnem delu in solidarnosti ter feminizem opiše kot politično in sociološko teorijo, kot tudi bife »all you can eat«, kjer je za vsakega kaj zraven. Istočasno opozarja na predsodek, da je feminizem »unseksi« in da so feministke »preveč komplicirane«, zato se veliko žensk noče označiti za feministko, čeprav pogosto živijo točno te vrednote. Pri manjšini se vrne k pojmu intersekcionalnosti, ki pomeni, da ima oseba več kot eno značilnost, zaradi katere je diskriminirana. Posledično se koroške Slovenke soočajo z dvojno diskriminacijo: ker so iz manjšine in ker so ženske. Spremembe, ki so po mnenju Zeichen na Koroškem potrebne, so poleg večje vidnosti žensk na vodilnih položajih v kulturnih in političnih organizacijah, informativni feministični večeri na podeželju ter opozarjanje na določeno neprimerno vedenje moških znotraj manjšinske skupnosti. Zaključi z mislijo, da je vsako žensko gibanje in vsak feministični akt oblika upora proti nepravičnemu sistemu.
Feminizem stoji za enakopravnost vsake posamezne osebe ter je odgovor patriarhatu oz. njegovo nasprotje. Zame je bilo zelo lepo videti, da je bila – sploh pri mladini – diskusija živa in da se s tem pokaže, da se lahko nekaj spremeni in da gledamo naprej. To velja še toliko bolj za manjšino. Kot je namreč povedala Alina Zeichen, je znotraj narodne skupnosti še težje nakazati, če je kaj narobe oz. ne tako »fajn«, ker se pač vsakega nekako pozna.
Po mojem mnenju feminizem pomeni, da lahko vsaka oseba ljubi, kogar hoče, nosi, kar hoče, in dela, kar hoče, tako daleč, da ne prekorači meje drugega. Politični krožek mi je pomagal spoznati, da manjšina na Koroškem dejansko ve, kaj pomeni biti zatiran, in da bi zato vsi moški lahko menili, da je feminizem pomemben – da morajo biti ženske oz. vsi enakovredni. Pa žal ni tako.
Feminizem zame pomeni solidarnost do oseb, ki so žrtve določenega sistema – v tem primeru ženske v patriarhatu – pa tudi lastno razmišljanje, kako ta sistem vpliva name in na moje ravnanje. Poleg tega se mi zdi važno govoriti o tej tematiki, sicer je drugače: ali samo bereš knjigo in teoretično filozofiraš ali pa se dejansko pogovoriš o osebnih izkušnjah in kaj novega izveš. Sploh, ko se cilji in ideje feminizma skozi desetletja spremenijo, je to še bolj potrebno.
Feminizem vidim v prizadevanju za enakopravnost žensk in moških po vsem svetu, tako na pravni kot na družbeni ravni – ne le za enake pravice, ampak tudi za enake možnosti in spoštovanje. S prireditve sem odnesla širše razumevanje feminizma. Posebej zanimivo se mi je zdelo razmišljanje o položaju na Koroškem in kako zahtevna je razprava o spremembah v manjšinski strukturi, saj je težko najti ravnotežje med napredkom in spoštovanjem identitete oziroma tradicije skupnosti.
Iz rubrike Kultura preberite tudi