Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru je 20. januarja odprla svoja vrata za obiskovalke in obiskovalce, ki jih zanima petletni ali enoletni program šolanja. Prijave bodo zbirali od 13. do 17. februarja. Več informacij najdete na: hlw-stpeter.at.
Že v jutranjih urah se je v šoli zbralo precej 14- do 15-letnih mladostnikov in staršev, da bi skupaj prisluhnili informacijam o programu šolanja, obvezni praksi, dodatnih kvalifikacijah ipd. Tako so izvedeli, da se tretji letnik konča že maja, četrti pa se začne šele oktobra. Med majem in oktobrom dijaki in dijakinje opravijo trimesečno obvezno prakso – po želji tudi v tujini, kjer ob delu v gostinskem podjetju poglabljajo svoje jezikovno znanje. Pri organizaciji prakse jim pomaga šola, ki ima že utečeno sodelovanje z nekaterimi podjetji. Ob koncu četrtega letnika dijaki in dijakinje opravljajo zaključni izpit iz kuhanja in strežbe, ob koncu petega letnika pa klasično maturo, ki jim omogoča nadaljnje izobraževanje na univerzitetni ravni. Sprehodili smo se po šoli in za vas zbrali nekaj vtisov.
Sestra Urša, vodja internata v Šentpetru: Sem vodja internata, z veseljem poučujem verouk in gospodarski management – vsako leto s tretjim letnikom organiziramo dobrodelno tombolo. Izobrazba je pomembna, saj ti prinese znanje, ti odpira vrata in te oblikuje kot človeka. Sama sem študirala teologijo in pedagogiko, zelo pomembna pa je tudi osebnostna in duhovna rast. Smo katoliška ustanova, od dijakov pričakujemo spoštovanje, sicer pa drugačna veroizpoved ni ovira pri vpisu v našo šolo, saj je drugačnost del življenja. Skupaj živimo in se med sabo spoznavamo.
To pravita obiskovalki
Anja, Dobrla vas: Ostala bom na Slovenski gimnaziji ali pa bom prišla na Višjo šolo v Šentpeter. Zanimajo me kuhanje, strežba in kreativnost. Ker mama dolgo dela, z bratom pogosto sama kuhava. Pa tudi pečem zelo rada. Če bom prišla v Šentpeter, bom morala v internat. Malo bo težko, ampak mislim, da se bom dobro počutila.
Ana, Ljubljana: Šola mi je kar všeč. Nemško še ne govorim, sem se pa pripravljena naučiti. Jeziki me zelo zanimajo.
Anin oče: Pripeljala sva se iz Ljubljane, kjer sem za šolo izvedel od sodelavca, ki ima hčerko že v prvem letniku. Ana naj odloči sama, kaj bo zanjo najbolje.
To pravijo dijaki Višje šole Šentpeter o svoji šoli
Anja, Bistrica v Rožu: Zame so pomembni predmeti, kot so računovodstvo, gospodarstvo in prehrana, torej znanje, ki ga na drugih gimnazijah ne pridobiš. Pomembna se mi zdi tudi praksa, tam osebnostno zrasteš in se naučiš, kako živeti samostojno, brez mame, ki vse naredi. Zanima me študij prava ali gospodarstva. Seveda pa se vsak od nas lahko takoj po šoli zaposli v gostinstvu ali si med študijem kaj prisluži.
Gašper: Mislim, da se v šoli lahko naučim veliko stvari, ki jih bom potreboval v življenju. Zanima me predvsem gostinstvo, ker imamo doma štiri restavracije. Doma pomagam že od malega, v šoli pa znanje nadgrajujem.
Alina iz Šentjakoba in Sara iz Bekštanja sta športnici, ki v Šentjakobu trenirata tek na smučeh. Za šentpetrsko Višjo šolo sta se odločili zato, ker dopušča treninge tudi v času pouka in tako podpira mlade športnike.
