Na Dvojezični trgovski akademiji (DTAK) je letos 36 maturantk in maturantov, na Slovenski gimnaziji v Celovcu jih je letos 54. Na Višji šoli za gospodarske poklice Šentpeter letos opravlja maturo 19 dijakinj in dijakov. Vprašali smo jih, kako so se pripravljali za pisno maturo, kakšni so načrti za naprej in kaj mislijo o trenutnem zrelostnem izpitu. Ravnateljici in ravnatelja višjih šol, ki v ozadju skrbijo za dober potek mature in dijakom in dijakinjam jemljejo včasih pretiran strah pred maturo, pa smo vprašali, kaj želijo svojim maturantkam in maturantom na njihovi nadaljnji poti.

David Lesjak (17) Goselna vas, maturant Slovenske gimnazije:

Največ sem se moral učiti za matematiko. S prijatelji smo se skupaj učili preko interneta. Kamero smo vklopili večinoma le tedaj, če smo si pokazali matematične naloge. Seveda pa smo se pri učenju tudi veliko hecali. Poleg učenja za maturo sem se pripravljal tudi na mladinsko svetovno prvenstvo v ameriškem nogometu, ki bo julija v Kanadi. Minuli konec tedna smo z reprezentanco starostne skupine pod 20 let imeli zadnji pri­pravljalni kamp. Vsako minuto, ko sem imel čas, pred in med treningom in po njem, sem porabil za učenje. Preden sem šel spat, pa sem še ponavljal. Z maturo in svetovnim prvenstvom se časovno vse lepo izide. 16. julija odletimo, teden prej pa zaključimo ustno maturo. Civilno službo bom opravljal v domu za ostarele v Železni Kapli. Po civilni službi bi rad študiral na kakem kolidžu v Ameriki. Če mi to ne uspe, pa bi rad na Dunaju študiral zgodovino in šport. 

Matura bi se morala spremeniti, zaključni izpit naj bi ostal motivacija za celoten šolski čas, a v drugačni obliki.


Lucija Kravcar (19) Šentpeter, maturantka VŠ za gospodarske poklice:

Skozi ves peti letnik smo se pripravljali na maturo, tako da se ni bilo treba več veliko dodatno učiti. Z učenjem sem začela dva tedna pred maturo s prijatelji. Skoraj vsak večer smo skupaj sedeli pri Danijelu Stickru doma in se tam učili. Poleg šolskih obveznosti sem v zadnjih mesecih kot nadomestna članica skupine Trio rožice vskočila pri nastopih. Pri predstavah Butnskala pa sem bila pri igrah pristojna za nadnapise. Sedaj pa tudi sodelujem pri oblikovanju kulturnega programa za našo zaključno prireditev Impulz in imamo skoraj vsak dan vaje. Po maturi bom poleti delala v gostilni Anderwald pri Baškem jezeru. Za naprej še ne vem. Če ne bom našla primernega študija, me bo pot vodila verjetno v gastronomijo. 

Trenutni sistem mature se mi ne zdi tako smiseln. Namesto da bi poučevali samo z namenom, da vsak doseže samo predpisane standarde v predpisanih predmetih, bi bilo treba gledati na šolarje in šolarke individualno in jih bolje pripraviti za bodoče življenje. 


Milena Stern (19) Rikarja vas, maturantka DTAK:

Veliko sem se že naučila z učenjem za šolske naloge. Ob tem sem predelala še vse maturitetne teme in reševala naloge, ki bi lahko prišle. Včasih sem sama sebi povzročala pri učenju večji pritisk, kot je bil navsezadnje potreben. Pravzaprav treniram nogometni ekipi starostnih skupin do 6 in do 8 let v Rikarji vasi. Treninge vodim že dve leti, prej pa sem tudi sama igrala za žensko ekipo Rikarje vasi. S temi treningi sem v času mature pavzirala. V času, ko se nisem učila, pa sem bila včasih pri konju in šla ob koncih tedna gledat nogometne tekme. Po maturi bi rada študirala. Prijavila sem se že na raznih fakultetah za študij fizioterapije. Če ne bi bila sprejeta, pa ne bi bilo tako hudo, saj že dve leti samojstojno delam kot oseba, ki je na športnih prireditvah odgovorna za merjenja časa. S tem delom med maturo nisem prenehala, je pa bila sreča, da ni bilo toliko dela. 

Trenutni sistem mature ni najboljši, vendar nimam ideje, kako bi se lahko naredilo bolje. 


Laura Praster (18) Drevlje, maturantka Slovenske gimnazije:

Že zelo zgodaj sem začela s pripravami za maturo, tako da se je vse zelo dobro izšlo. Poleg učenja sem imela tudi čas za druge stvari, v ospredju pa je bil vedno dober zaključek šolanja. Bila sem veliko doma na Zilji in se družila s prijateljicami. Veliko sem tudi pela. Sem del šolskega zbora, sodelovala sem pri projektnem zboru Mladina poje in imela sem svoj prvi nastop z zborom Gallus. Po maturi bom šla najprej na maturantski izlet na Hrvaško, potem bom en mesec delala pri Nedelji. Poleti bom tudi obiskovala žegnanja na Zilji, jeseni pa bom v Gradcu začela študirati transkulturno komunikacijo, ker me zanimajo jeziki.

 Predznanstvena naloga se mi zdi smiselna, ker se naučiš znanstvenega pisanja in se ukvarjaš s temo, ki te zanima. Pri ostalih delih mature pa ni več tako.       


Danijel Sticker (18) Šentpeter, maturant VŠ za gospodarske poklice:

Z dvema prijateljicama in prijateljem smo se pri nas doma učili za maturo. Poleg učenja sem veliko pomagal na domači kmetiji. V zadnjem mesecu smo začeli tudi z vajami za naš letošnji Impulz. Veliko se je nabralo. Ni bilo preveč naporno, najtežje je bilo le vse časovno uskladiti. Po maturi bom opravljal cilivno službo v Celovcu, kjer bom delal z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami. Za čas po civilni službi pa še nimam natančnih načrtov. Možne smeri so podjetništvo, kmetijstvo ali veterina. 

Mislim, da bi bilo treba spremeniti ves šolski sistem in ne samo mature. Kako se naj pri mladih letih že ve, kaj boš delal naslednjih 50 let? Pomembno bi bilo, da se podpira individualni razvoj vsakega šolarja ter šolarke in se jih ne sili le v predpisane standarde.


Urh Sušnik (20) Celovec, maturant DTAK:

Na maturo so nas profesorji in profesorice dobro pripravljali sproti in ne le zadnji trenutek. Malo so nas strašili, kako težko bo, da mature ne bi podcenjevali. Poleg učenja igram nogomet za ekipo DSG Sele. To je bilo zame v tem času tudi idealno, da sem se lahko za dve, tri ure spočil od učenja na svežem zraku. Natančnih načrtov za čas po maturi še nimam. Najverjetneje bom ostal v Celovcu in se posvetil študiju ekonomije in to povezal s športom. 

Trenutni sistem mature se mi ne zdi slab, ker se navadiš, da si sam zase odgovoren in moraš sam gledati, kako prideš do znanja. Tako pa potem poteka tudi odraslo življenje oziroma vsaj tako si ga jaz predstavljam. 


Hanzi Pogelschek, ravnatelj Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu:

Letos bo našo šolo zapustila že 30. generacija maturantk in maturantov. O uspehih sedaj še ne smem govoriti, lahko pa rečem, da smo zelo ponosni na letošnjo generacijo. Kot vodja šole in tudi kot profesor, ki jih je poučeval, jim želim vse dobro na nadaljnji poti. Mislim, da so vsi dobro pripravljeni, da lahko takoj uspešno vstopijo v delovni svet ali se izobražujejo naprej. Želim jim, da bi vsi našli v življenju tisto pot, ki jim prinese veliko zadovoljstva in osebne sreče.


Zalka Kuchling, ravnateljica ZG in ZRG za Slovence v Celovcu:

Na pragu odraslosti spoznavate, da je izoblikovanje osebnosti dolgotrajen proces, ki od posameznika zahteva vse, česar smo zmožni: odprtosti in resnicoljubnosti do sebe in drugih, radovednosti, ukaželjnosti, vztrajnosti pri delu, predvsem pa mnogo poguma. Da bi vsaka in vsak od vas našel in hodil svojo pot korajžno, z vzravnano hrbtenico, v zavesti, da ste sestavni del rastoče družine Slovenske gimnazije na Koroškem! Drage maturantke in dragi maturanti, na vaši nadaljnji življenski poti vam želim vse najboljše!


Foto: Reichmann

Marija Olip, ravnateljica Višje šole za gospodarske poklice Šentpeter:

Maturantkam in maturantom želim, da bi našli svojo pot, da pa bi jih ta zopet vodila nazaj v njihove rojstne kraje in v ožjo domovino Koroško, kajti tam jih najbolj potrebujemo! Svet, v katerega odhajajo, nudi ogromno možnosti, ni pa mlademu človeku pretirano naklonjen. Zato jim želim tankočutnosti pri izbiranju in odločitvah, mnogo empatije za ljudi, ki jih bodo srečavali, samozavesti in pokončno držo, ko bo to najbolj potrebno – in da bodo šolo v Šentpetru obdržali v lepem spominu in se vedno radi vračali.