Zveza slovenskih organizacij (ZSO) je minuli petek v Mladinskem domu v Celovcu podelila Milki Kokot, Avguštinu Malleju in posthumno Jožetu Blajsu priznanja, poimenovana po dr. Francu Petku.

Uvodoma je spregovoril predsednik ZSO Manuel Jug, ki je povedal, da je Zveza slovenskih organizacij na svojih občnih zborih Petkovo priznanje običajno podelila osebam, ki so s svojim angažmajem in delom v prid slovenske narodne skupnosti na Koroškem doprinesli tehten in pomemben delež k njenemu obstoju in razvoju. Povedal je, da je predaja priznanj bila načrtovana že prej, a je zaradi prerane smrti Jožeta Blajsa in nato zaradi pandemije bila prestavljena. Priznanje je poimenovano po soustanovitelju Zveze slovenskih organizacij dr. Francu Petku, ki je po plebiscitu 1920 bil eden vodilnih koroškoslovenskih politikov ter izdajatelj lista Koroški Slovenec. Leta 1945 je postal predsednik Osvobodilne fronte za Koroško in bil leta 1955 soustanovitelj ZSO. Do leta 1964 je bil Petek izdajatelj, lastnik in založnik Slovenskega vestnika. Besede počastitve so spregovorili nasledniki prejemnikov priznaj. 

Vlogo lavdatorja za dr. Avguština Malleja je prevzel dr. Valentin Sima ki je mdr. povedal, da je Malle deloval na mnogih področjih: na znanstvenem v zelo širokem pomenu besede, na izobraževalnem, na publicističnem, v strokovnem svetovanju in pomoči narodni politiki, to pomeni celotnemu spektru političnih in kulturnih manjšinskih organizacij ali društev. Mallejevo poklicno pot je orisal kronološko. Dolga leta je bil direktor Slovenskega znanstvenega inštituta (1973-1989 je bil direktor SZI v okviru ZSO, od novembra 1990 do leta 2014 pa direktor samostojnega društva SZI), predsednik Slovenskega šolskega društva (1991-2022), soorganizator Slovenskih kulturnih dnevov, med letoma 1975 in 1979 tudi podpredsednik Zveze slovenskih organizacij.

Malle se je zahvalil za priznanje in v govoru navezal na osebo dr. Petka. Povedal je, da je v ZSO zašel kot predsednik kluba slovenskih študentov na Dunaju.  Govoril pa je tudi o nastanku društva Slovenski znanstveni inštitut.

Posebne zasluge Milke Kokot na področjuje spominske kulture

Lavdacijo za Milko Kokot je imela Daniela Topar, ki je kot predsednica Zveze slovenskih žena naslednica Kokotove. Milka Kokot je bila dolga leta odbornica Zveze slovenskih organizacij, med letoma 1996 in 2018 pa predsednica Zveze slovenskih žena. Ob vseh prizadevanjih za obstoj in razvoj slovenskega jezika na Koroškem si Milka Kokot posebno zahvalo in priznanje zasluži tudi za svoja prizadevanja na področju spominske kulture, so zapisali pri ZSO.

Topar je mdr. povedala, da je spoznanje, da bo treba k ohranitvi slovenščine na Koroškem prispevati aktivno tudi na izobraževalnem področju, privedlo Milko Kokot do tega, da se je v 70ih letih vključila v delovanje Zveze slovenskih žena, ki jo je tedaj vodila Milena Gröblacher. Že kmalu je postala tajnica zveze, ki je delovala v prid ženskam po vsem Koroškem, saj je Zveza slovenskih žena odločilno prispevala k prijavam otrok v dvojezične predšolske in šolske ustanove in tako spremenila tudi življenje žensk, ki so spoznale, da niso »samo« gospodinje in se jim s primerno oskrbo otrok odpirajo tudi vrata v poklicni svet – kar je kasneje še kako pomembno za polno pokojnino. 

Toparjeva je v lavdaciji še povedala, da so se Kokot in odbornice Zveze slovenskih žena redno srečavale s političarkami, ki so se tu in onstran meje zavzele za manjšinska kakor tudi za ženska vprašanja, s svojim socialnim čutom za ženske v stiski pa je Kokot sprožila tudi nekaj solidarnostih akcij. Topar je s sledečimi besedami zaključila lavdacijo: »Draga Milka, ženskam si dala krila in jim odprla vrata v nov svet. V tem smislu želimo nadaljevati tudi vse odbornice in se veselimo, da te imamo v naši sredini kot častno predsednico.«

Jože Blajs je 36 let vodil Mladinski dom

Gerlinde Nadrag-Blajs je spregovorila lavdacijo za posthumno nagrajenega Jožeta Blajsa, ki je po težki bolezni umrl septembra 2021. 36 let – med letoma 1984 in 2020 – je Blajs vodil Mladinski dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Dom se je pod njegovim vodstvom razvil v večnamensko središče slovenske manjšine. Ves čas se je zavzemal za dobrobit mladih in je vedno prisluhnil njihovim interesom in potrebam, so zapisali pri ZSO.

Nadrag-Blajs je kronološko opisala življenje Jožeta Blajsa. Mdr. je povedala, da je Blajs kot ravnatelj Mladinskega doma spremljal okoli 3000 otrok in mladih, ki so mu bili vedno pri srcu. Ugotovila je, da je Blajs imel vedno odprto uho za težave gojencev in gojenk in bil marsikomu svetovalec in očetovski prijatelj.

Povedala je še, da je Blajs bil vzornik, ne glasen ali nasilen, temveč tih, pameten, dosleden in vztrajen in da je njegovo delovanje zdaleč presegalo delovne obveznosti. Zaradi njegove humanistične naravnanosti, njegove odprte in povezovalne narave ter zavezanosti večjezični Koroški je leta 2021 prejel častni znak dežele Koroške.

Nadrag-Blajs je lavdacijo zaključila sledeče: Jože Blajs je bil človek jasnih družbenopolitičnih načel in s svojim življenjskim delom, ki je bilo vedno usmerjeno v dobrobit sočloveka in slovenske narodnosti, je brez dvoma vreden prejemnik Petkovega priznanja. Priznanje je prevzela Blajsova vdova Dragica.

Več slik lahko najdete tukaj: Povezava