Ziljska fešta: V ospredju bo ziljsko narečje

Tatjana Koren-Zwitter in Uši Sereinig sta doslej transkribirali približno 70 ur od skupno 100 ur posnetkov ziljskega narečja. »Imamo posnetke od 36 moških in 37 žensk. Najmlajša intervjuvana oseba je stara 24 let, najstarejša pa 95 let,« pove  Tatjana Koren-Zwitter in pojasnjuje, da gre za zelo natančno delo, saj je treba vsako besedo večkrat preveriti. »Ziljščina ima veliko posebnosti v izgovorjavi, naglasu in besedišču, zato transkripcija zahteva veliko časa. V eni uri transkribiramo v povprečju 3–4 minute,« pravi Zwitter-Koren.

Transkripte sta vnašali v program Transcriber, v katerem so poleg poenostavljenega fonetičnega zapisa pripisane tudi emocije, ki so jih izražale osebe med intervjuji. »Gre za pripovedi iz vsakdanjega življenja, spomine, opise dela in običajev, kar daje gradivu dodatno vrednost,« pravi Uši Sereinig. Ob začetku projekta niso imeli kategorije za jok, to kategorijo pa so že kmalu morali dodati. Več kot tri četrtine posnetkov je nastalo v zadnjih dveh letih, preostalo gradivo pa so črpali iz posnetkov ORF iz 80. in 90. let. 

Projekt LINGUA poteka v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija 2021–2027. »Projekt vodi Mohorjeva družba in ga izvaja v sodelovanju z Gorenjskim glasom in Ljudsko univerzo Škofja Loka. Projekt se osredotoča mdr. na predšolsko vzgojo, na ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulturne dediščine ter ohranjanje ziljskega narečja,« pravi vodja projekta Sanja Boto. 

Cilj sklopa Zilja je razvoj modula »speech-to-text«, s katerim se bo računalnik naučil prepoznavati ziljsko narečje in govor pretvarjati v pisno obliko. Predpogoj za razvoj tehnologije je 100-urna govorna zbirka, ki mora biti ročno transkribirana. Tehnično izvedbo in razvoj sistema vodijo strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
»Prvi del projekta je namenjen izgradnji 100-urne ročno transkribirane govorne zbirke ziljskega narečja, ki bo prosto dostopna letos v repozitoriju CLARIN.SI. Drugi del se osredotoča na razvoj sistema za samodejno prepoznavanje govora za to narečje,« pravi Boto, ki dodaja, da bo digitalno orodje mogoče uporabiti tudi za druga narečja, hkrati bo osnova za nadaljnji razvoj jezikovne učne aplikacije ter vir za raziskovanje, razumevanje in učenje narečja.

»Zdaj, konec februarja, bomo naredili prvi večji poskus s tem gradivom, ki bo do tedaj zbran. Računamo z 80 transkribiranimi urami. Potem pa bomo videli, kako deluje,« nam je povedala Koren-Zwitter.

Dosedanje delo in prizadevanja za ohranitev narečja bodo predstavili tudi na Ziljski fešti, ki bo v soboto, 24. januarja, ob 16. uri v Šiši v Zahomcu. Predsednik SPD Zila Daniel Mešnik je ob tem zapisal, da želijo z dogodkom »proslaviti delo za ohranitev slovenskega ziljskega narečja in kulture«. Program ziljske fešte, ki je del spremljevalnih aktivnosti projekta LINGUA, s katerimi želijo spodbuditi rabo in zanimanje za ziljsko narečje tudi med mlajšimi generacijami, se bo začel z delavnico »po ziljsko skozi dan«, kjer bodo navzoči spoznali nekaj ziljskih narečnih besed in ziljske pravljice. Temu bo sledila projekcija filma Buəg nan dajtə n´dobr čas, ki je »rajža« skozi stoletje v zilj­ščini. Pesmi v spomin na rajno Mici Bartoloth bosta prebrala Ana Grilc in Simon Schnabl. Ziljsko fešto pa bo zaokrožilo ziljsko petje lokalnih skupin.