Srečanje, ki je zadnja leta potekalo na Dobraču pri Slovenski cerkvi, je bilo 4. septembra letos organizirano na Bistriški planini nad Ziljo.

Ziljska dolina se je šele prebujala, ko so se udeleženci zdaj že tradicionalnega srečanja ob 7.45 zbrali pred Staro pošto na Ziljski Bistrici in se z nekaj avtomobili odpravili na Bistriško planino. Od parkirišča na planini z nadmorsko višino 1725 m so se gorski pohodniki povzpeli na 2052 m visok Ojstrnik. Po vrnitvi na planino so zbrane obiskovalce iz Koroške, iz italijanske Kanalske doline in Trsta ter iz Slovenije pozdravili organizatorji prireditve in predstavniki političnih organizacij. Med drugim so spregovorili ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, državnozborska poslanka Olga Voglauer, župan Bistrice na Zilji Dieter Mörtl in bivši župan iz Ukev Alessandro Oman.

Ob 10.30 so se pohodniki odpravili na sprehod do kapele Marija Snežna, na poti pa so lahko prisluhnili melodijam zborovskih pevcev iz Ukev ter kratkim referatom o geološki in gorsko-pravni zgodovini Bistriške planine nad Ziljsko in Kanalsko dolino. Gerhard Hohenwarter je obiskovalce popeljal daleč v zgodovino nastajanja Karnijskih Alp, ki so geološko zelo zanimive, pa tudi dobro raziskane. Najstarejši del sobotne pohodniške poti je apnenčasti Ojstrnik, nastal pred 400 milijoni let. Walter Merlin z oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo z Urada koroške deželne vlade je poslušalcem razložil pomen mednarodnih pogodb za Bistriško planino, saj bi brez povezovanja med ljudmi in državami kmetijsko gospodarstvo na planini zamrlo. 

Ob 11.30 je na prostem pred kapelo maševal župnik S. Trap, mašo pa je spremljal cerkveni zbor iz Ukev. Pri maši sta aktivno sodelovali poslanka Olga Voglauer in ministrica Helena Jaklitsch. Kulturnozgodovinskemu programu je sledilo druženje ob glasbi in dobrotah iz sodelujočih regij.

Organizatorji, ki so se zares potrudili za zanimiv in kratkočasen program, že načrtujejo srečanje, ki bo naslednje leto tretjo soboto v juniju, in sicer v Kranjski Gori.


Olga Voglauer, parlamentarka:

Srečanje sorojakov dokazuje, da smo del skupnega kulturnega prostora, ki so ga naši predniki kot kmetje in kmetice oblikovali tako, kot ga danes vidimo. Sama sem kmetica, tako da mi to daje veliko moči, saj čutim povezavo s prejšnjimi generacijami. Tudi mi puščamo sledove, zato imamo odgovornost, da ohranjamo planine in aktivno kmetijstvo, predvsem pa tudi naravo in nam varno okolje.


Simon Trießnig, predstavnik organizatorjev:

Pred petimi leti se nam je v Klubu 99 porodila ideja, da bi na slovensko cerkev na Dobraču pritrdili dvojezično tablo o cerkvi. Želel sem, da bi slovenska beseda bila na Dobraču prisotna vsaj enkrat na leto. Tablo smo na Dobraču res pritrdili in organizirali kulturno-zgodovinski pohod s kulturnim sporedom. Takšno prireditev smo želeli organizirati vsako leto. Najprej smo bili organizatorji iz Koroške, pridružili so se nam prijatelji iz Slovenije, predvsem iz okolice Kranjske Gore, potem pa še iz italijanske Kanalske doline. Lani smo se odločili, da bo srečanje geografsko »vandralo«, zato smo ga letos priredili na Bistriški planini, naslednje leto pa se bomo srečali v Kranjski Gori. S srečanjem želimo spodbuditi rabo slovenščine v gorskih predelih, zato je lepo, da se krog obiskovalcev širi, prireditev pa je postala kraj čezmejnega srečevanja zamejskih Slovencev ter Slovencev iz matice. Seveda pa vabimo tudi ne-slovensko govoreče, da se nam pridružijo ter spoznajo našo kulturo in zgodovino. 


Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu:

Vesela sem, da smo se tukaj zbrali, ker to srečanje kaže, da lahko v prijateljskih odnosih živimo slovenstvo v vseh treh državah. S srečanji krepimo medsebojno povezanost: povezujejo se slovenske skupnosti iz vseh treh dežel, pomembni pa so tudi stiki s tistimi, ki ne prihajajo iz slovenske skupnosti, pa vendare živijo povezanost z njo. Mislim, da je danes treba posebej izraziti priznanje Slovencem iz Ziljske doline, ki se res trudijo za ohranjanje slovenske besede in kulture.

Videli smo, da ste pri maši asistirali gospodu župniku. Ste to delali tudi v otroštvu?

Ne, nikoli nisem bila ministrantka, ampak ker redno hodim v cerkev, vem, kako maša poteka. V otroštvu so bili ministranti le fantje, jaz pa sem samo gledala in si mislila, da je to lepa naloga.


Natascia Errath, najemnica visokogorskega gostišča na Bistriški planini:

Prihajam iz Ukev v Kanalski dolini. Gostišče vodim že štiri leta. Odprem ga sredi maja, potem pa ostanem na planini do konca oktobra, če nam vreme dopušča. Pri nas govorimo nemško, italijansko in »po našem«. Veseli me, da je Bistriška planina kraj, kjer se srečujejo domačini in prijatelji iz vseh treh dežel.